Otvoritev razstave “F*CKS I GIVE” by Lea Behek

Prodajna galerija TVORNICA vas v četrtek 17.9.2026 ob 17h vabi na otvoritev razstave, ki slavi svobodo odvečnega truda.

F*CKS I GIVE An exhibition about boundaries, attention, and letting go.

Včasih moraš preprosto pokazati sredinec in iti naprej.

Ne zato, da bi prizadel nekoga. Ne zato, da bi dokazal svoj prav. Pač pa zato, da se končno odločiš, kaj v tvojem življenju ne zasluži več tvoje energije.

Ker preprosto ne moreš dati “fuck-a“ za vse.

Lea Behek je vizualna avtorica, ki jo že od nekdaj zanimajo človek, identiteta in način, kako se posameznik izraža skozi telo, videz, držo in gesto.

Njena ustvarjalna pot se je začela v modi, vendar se je skozi leta naravno razširila v svet kostuma, make-upa, glasbe, performansa in vizualnega pripovedovanja. Danes jo vse bolj zanima tisto, kar ostane, ko odstranimo vse, kar je namenjeno ugajanju.

FUCKS I GIVE je njen fotografski projekt o mejah, pozornosti in osvobajanju od stvari, ki jim je namenjamo preveč. Skozi serijo črno-belih fotografij raziskuje eno najbolj prepoznavnih in hkrati najbolj napačno razumljenih telesnih gest: sredinec.

Gesta, ki je običajno razumljena kot žalitev, v njenem delu postane nekaj drugega. Postane odločitev. Zavrnitev. Obramba. Humor. Trenutek, ko človek preneha razlagati, ugajati in nositi odgovornost za vse okoli sebe.

Pri Lei fotografija ni namenjena olepševanju realnosti. Zanima jo karakter, surovost, tekstura in prisotnost človeka pred objektivom. Črno-bela podoba pri tem odstrani vse, kar ni bistveno, in pusti prostor telesu in gesti.

FUCKS I GIVE je zato manj razstava o sredincu in bolj razstava o tem, kam usmerjamo svojo energijo. O stvareh, ki jih spustimo. O mejah, ki jih postavimo. O trenutku, ko si dovolimo reči: dovolj. In potem iti naprej.

Razstava FUCKS I GIVE je intimna in hkrati udarna vizualna raziskava geste, ki jo družba prepogosto odriva v cono vulgarnosti, v resnici pa predstavlja vrhunski izraz samoohranitvenega instinkta, svobode, moči in humorja. Skozi serijo surovih, ekspresivnih črno-belih fotografij projekt demistificira sredinec. Črnobela tehnika odstranjuje odvečni hrup vsakdana in goli bistvo: napetost v koži, odločnost v drži ter tisto odrešilno olajšanje, ki se nas polasti, ko si končno dovolimo reči “dovolj”. To ni prostor jeze; to je prostor katarze. Je vizualni manifest postavljanja zdravih meja v svetu, ki od nas nenehno zahteva preveč. Ko odvržemo breme namišljenih pričakovanj, se odpre prostor za tisto, kar je resnično pomembno. Vabljeni na razstavo, ki slavi svobodo odvečnega truda.

In zdaj – ko stopiš med fotografije – vprašanje ostaja: Komu boš pa ti pokazal fakju?