41. mednarodni literarni festival Vilenica

V Krasnem novem svetu, tako se glasi triletno geslo mednarodnega literarnega festivala Vilenica, se spreminja tudi percepcija monolitne nacionalne identitete.

V književnosti je njen nositelj predvsem jezik, a v dvajsetem stoletju se je jezikovna meja pomaknila k drugačnemu pojmovanju nacionalnosti. Logična analiza meja jezika kot meja lastnega sveta Ludwiga Wittgensteina nam še danes ponuja možnost, da premislimo nacionalno književnost kot enovit jezikovni izraz.

Letošnje podgeslo mednarodnega literarnega festivala Vilenica je Fluidnost identitet. Gre za širok pojem, ki meje literarnega ustvarjanja širi do neslutenih razsežnosti mnogoterih izrazov, ne nacionalnih, na katere se osredotoča letošnja Vilenica. V globalnem svetu postajajo namreč nacionalne meje vse bolj nejasne, brišejo se in premikajo. Univerzalno zgodovino migracij pomnožujejo pojavi, kot so globalizacija, erasmusovska generacija, postpandemska pretočnost. Selitve pospešujejo vojne, tragedije, prisilna izgnanstva. Ljudje so se premikali od nekdaj, s sabo so nosili svoje jezike: marsikdaj kot poslednje zatočišče domovine oropanih pisateljev.

Vrhunec festivala bo tradicionalno sklepno dogajanje na Krasu: v soboto, 5. septembra, bo v Štanjelu potekala literarna matineja in podelitev nagrade kristal Vilenice, zvečer pa še podelitev nagrade Vilenica v jami Vilenica, ki jo letos prejme ukrajinski pisatelj Serhij Žadan.

Festival se bo odvijal v Ljubljani, na Krasu, v Kopru, Trstu ter na avstrijskem Koroškem.

Nagrajenec Vilenice 2026: Serhij Žadan
Slovenski avtor v središču: Tone Škrjanec
Mednarodni in domači avtorji in avtorice: Ann Cotten, Velibor Čolić, Stefan Feinig, Said Khatibi, Joanna Łępicka, Ana Marwan, Natalija Milovanović, Robert Rybicki, Natalka Suszczyńska, Neven Ušumović
Književnost v središču: Poljska