Sinagoga Maribor

Sinagoga Maribor

    Judi so bili tudi na Slovenskem pomembna skupina prebivalstva, ki je ekonomsko podpirala tako gospodarsko, kakor kulturno delovanje. Na slovenskem narodnostnem ozemlju se Judi naseljujejo predvsem od 12. stoletja naprej, medtem ko jih v Mariboru prvič zasledimo med letoma 1274 in 1296. V Mariboru je bila judovska četrt v JV delu obzidanega mesta. Mariborska srednjeveška judovska skupnost je bila tako številčno kot tudi ekonomsko zelo močna, nanjo pa nas v mestu ob Dravi spominja nekdanja sinagoga.

    Sinagoga je bila versko, duhovno in kulturno središče skupnosti. Prvič je bila omenjena leta 1429, čeprav je gotovo starejša, saj naj bi obstajala, še preden je tu živel prvi znani mariborski rabin Abraham (umrl je leta 1379). Ob izgonu Judov iz dežel Štajerske in Koroške v letih 1496-1497 si je sinagogo pridobil Bernardin Druchker in jo preuredil v cerkev Vseh svetnikov. Cerkev so pozneje prizadele reforme cesarja Jožefa II. - od konca 18. stoletja naprej se je prostor nekdanje sinagoge uporabljal kot skladišče, v drugi polovici 19. stoletja pa so v njem uredili stanovanja. V začetku osemdesetih let 20. stoletja je bilo v spodnjih prostorih urejeno likovno razstavišče, v devetdesetih letih pa je bila zgradba temeljito obnovljena in je postala nov kulturno-prireditveni prostor.

    Mariborska sinagoga danes predstavlja eno izmed najstarejših ohranjenih sinagog v srednji Evropi. Kot kulturni center Sinagoga Maribor, ki od letošnjega leta deluje kot javni zavod Center judovske kulturne dediščine, je svoja vrata obiskovalcem ponovno odprla aprila 2001. V njej se vrstijo različne kulturne prireditve, pri čemer je ena izmed pomembnejših nalog Sinagoge Maribor javnosti predstaviti zanimivo in bogato judovsko kulturno izročilo in vsestransko umetniško ustvarjalnost.
    • 24 Sreda
      Oktober, 2018
    Še traja:
    Od puščave do mize
    od 8.00 do 16.00
    Muzejska razstava
    Od puščave do mize
    Sinagoga Maribor, Židovska ulica 4