Dom

slovenska drama


Koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj, Gledališča Glej in British Councila

Saša Rakef
DOM

Krstna uprizoritev prvenca mlade slovenske avtorice, ki je lanskih delavnicah dramskega pisanja navdušila z besedilom ZATOŠČIŠČE, zdaj preimenovanim v DOM.

Režiser Jan-Willem van den Bosch
Dramaturginja Marinka Poštrak
Lektor Arko
Scenograf Andrej Stražišar
Kostumografka Barbara Kapelj
Koreograf Sebastjan Starič
Avtorica glasbe Jelena Milojević
Oblikovalec luči Davor Balent,
Zvočna obdelava in produkcija Marko Bojčič (Studio RBS)
Prevajalci na vajah Saša Požek, Marta Graj in Urban Belina
Soproducentka predstave Inga Remeta

Igrajo:
Mati Iva Zupančič
Mira, njena hči Vesna Jevnikar
Delavec, Pes, Režiser Branko Jordan
Negovalka, Arhitektka, Psica, Pisateljica Vesna Slapar
Psi Igor Štamulak, Pavel Rakovec, Matjaž Višnar,
Maša Kagao - Knez, Sebastjan Starič, Igor Sviderski, Dušan Teropšič, Drago Milinovič, Barbara Krajnc
Sosed 1 Pavel Rakovec
Sosed 2 Matjaž Višnar
Ženski glas Barbara Kranjc
Glas Anje Nomi Zaviršek
Masker in frizer Matej Pajntar
Garderoberka Bojana Fornazarič
Odrski delavci Jošt Cvikl, Bojan Hudernik, Janez Plevnik, Ciril Roblek

PREMIERA: 17. marca 2007 - otvoritev 37. tedna slovenske drame



Uprizoritev drame je plod večletnega sodelovanja Prešernovega gledališča Kranj in British Councila pri vzpodbujanju in izobraževanju mladih slovenskih dramatikov.


Dom Saše Rakef je zrela, pretresljiva in krvava drama o najintimnejših medčloveških odnosih. Ob tem pa seže avtorica še širše in se dotakne tudi socialnih in političnih referenc ter hkrati razkrinka naravo gledališkega medija ter njegovo razmerje med fikcijo in realnostjo.
Znotraj »varnega« zatočišča doma ni zmeraj tako varno, kot se zdi ali kot bi vsaj moralo biti. Prav tam se največkrat rojevajo najhujše travme in frustracije v imenu vzpostavitve reda, pravil in tradicije.


Iz utemeljitve nominacije za nagrado Slavka Gruma 2007:

Občutljiva pisava Saše Rakef pred nas postavi situacijo, ki je še kako verjetna in zaresna. Znotraj »varnega« zatočišča doma velikokrat ni tako varno, kot se zdi ali kot bi vsaj moralo biti. Prav tam se največkrat rojevajo najhujše travme in frustracije v imenu polaščevalske ljubezni ter posledično vzpostavitve moči, nadzora in tradicije. Natanko o tem (z radikalnim razbijanjem tabuja o odnosu mati - hči, pa tudi z razbijanjem dramske forme) govori pričujoča drama. V njej se prav dom izkaže kot najhujša past, ki se iz zatočišča spremeni v bojišče.
Drama Zatočišče nam šokantno in boleče spregovori o odnosu med ostarelo materjo in njeno hčerko. Njen jezik je oster in neusmiljen, kot je oster in neusmiljen odnos med obema ženskama, a tudi poetičen in nabit z atmosferami samote in tišine, ki je prav tako zgovorna kakor besede. Ker tega, kar bi si protagonistki želeli, ne moreta (ne znata) izreči, nakopičeno bolečino izrekata na skrajno sprevržen način. Vse je samo še krčevit poskus, kako preseči travmo, bojišče dveh principov in pogledov na svet, ki zdrvi strmo navzdol - pasji ljubezni naproti, ko zmanjka človeške.


Zgodba

Po več letih se iz tujine k ostareli in po prometni nesreči ohromeli materi vrne 38-letna hči, da bi skrbela zanjo. Vendar hčerkina vrnitev matere ne navda z veseljem, ampak sproži plaz očitkov in nerešenih travm iz mladosti. Mati hčerki očita, da jo je pred leti zapustila zaradi avanture s poročenim moškim, hčerka očita materi, da jo je zmeraj zasmehovala in sovražila, kot je sovražila in odgnala tudi njenega očeta. Hčerka se kljub konfliktnemu odnosu z materjo odloči, da bo ostala doma ter skrbela zanjo. Za začetek hoče popraviti razpadajočo hišo. Zato najame delavce, ki začno podirati stene, vendar ji načrt ne uspeva najbolje, kar sproži v materi še večji posmeh, in že tako boleč odnos samo še zaostri. Njuno skupno življenje se tako zmeraj bolj spreminja v moro, v kateri se mati sadistično izživlja nad hčerko, ta pa materino verbalno in psihično nasilje sprejema z mazohistično vdanostjo in potrpežljivostjo. Vsa situacija postopoma kulminira v pravi pekel, ko hčerka spusti v njuno hišo še potepuške pse, ki ji predstavljajo nadomestilo za otroke. Toda psov je vsak dan več, tako da za mater in hčerko zmanjkuje prostora v hiši, ta pa se iz trpeče žrtve počasi prelevi v kruto in neusmiljeno maščevalko.




AVTORICA

Šestindvajsetletna avtorica drame Dom Saša Rakef sodi med najbolj umetniško zrele dramatičarke najmlajše generacije. Po študiju v Ljubljani, na Finskem (ECS Theatrelaboratory), v Beogradu in v Mostarju se je leta 2005 vpisala na Oddelek za gledališke študije in kreativno pisanje na Metropolitanski univerzi v Londonu. Kot performerka je sodelovala v projektih pri nas in v tujini in se udeleževala delavnic dramskega pisanja pod okriljem revije Sodobnost in Tedna slovenske drame. Na lanskih, ki jih je vodil britanski režiser Jan van den Bosch, je navdušila s svojo dramo Zatočišče (sedaj preimenovanim v Dom), ki je tik pred tem doživela bralno uprizoritev v okviru PREGLEJA v Ljubljanskem gledališču GLEJ.


REŽISER

Jan-Willem van den Bosch je v svoji mednarodni karieri kot režiser, dramaturg ali asistent sodeloval tako z gledališči v Veliki Britaniji (Royal Court, Almedia Theatre, Shakespeare’s Globe, Complicite, Volcano) kot v tujini (Berliner Ensemble, Astorka, Narodno gledališče Košice na Slovaškem, Latvijas dailes v Rigi, Latvija, Narodno gledališče Martin na Slovaškem ...). Vodil je delavnice v Royal National Theatre Studiu in v Leipzigu, kot gostujoči režiser sodeloval na Central School of Speech and Drama in kot lektor na QMV College University of London. V angleščino je prevedel in priredil več dramskih del. Na lanskem Tednu slovenske drame je prvič vodil delavnice dramskega pisanja v Sloveniji in se takrat tudi navdušil nad besedilom Zatočišče Saše Rakef, ki ga letos pod naslovom Dom režira v Prešernovem gledališču Kranj (koprodukcija z Gledališčem Glej in British Cuncilom). Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja.

Vir: Napovednik.com, Gledališče Glej

Zemljevid