Begunec in Nobelovec 2021

  • Kaj: Abdulrazak Gurnah - Out of Africa
  • Kdaj: sobota, 16.10.2021 od 19.00 do 20.00
  • Kje: Na spletu, Ljubljana
  • Prireditelj: Nina Kosmac
  • Vstopnina: Brez vstopnine

O afriškem beguncu - Abdulrazak Gurnahu -dobitniku letošnje Nobelove nagrade za književnost

Pri osemnajstih letih je Abdulrazak Gurnah zapustil vse za seboj in prispel kot begunec v Veliko Britanijo. Gurnahova življenjska zgodba je ena izmed redkih pripovedi uspeha migranta v tujini. V rojstni kraj se je pisatelj, rojen na Zanzibarju, smel vrniti šele leta 1984. Prispel je na očetov pogreb.

Švedska akademija je pred kratkim podala utemeljitev za dodelitev Nobelove nagrade za književnost Abdulrazaku Gurnahu "za brezkompromisno in strastno presvetlitev učinkov kolonializma in usode beguncev v zalivu med kulturami in kontinenti". Pisateljeva poznana dela z lepimi naslovi in večplastno vsebino so: Admiring Silence (Občudujoč tišino; 1996), By the Sea (Ob morju, 2001), Afterlives, Paradise (Raj), Memory of Departure (Spomini na odhod), Pilgrims Way (Romarjeva pot) in roman Dottie (1990).
Gurnah ni poznan v Sloveniji. V slovenskem prevodu obstaja samo kratka pripoved pisatelja in upokojenega profesorja literature z naslovom "Kletke ".

Nobelovec je pričel s pisanjem v angleškem jeziku v 21. letu. Kot profesor literature je predaval o letošnjem favoritu za Nobelovo nagrado kenijskemu revolucionarnemu pisatelju, ki so ga oblasti mučile in trpinčile, Ngugiju wa Thiong'u, in iskreno je bil presenečen klica švedske akademije, ki ga je doletel v kuhinji.

71-letni pisatelj je vsekakor konceptualno najbolj izviren izmed vseh drugih običajnih, tudi letošnjih nominirancev, ki znajo spretno tržiti svoje ime: Haruki Murakami, Ljudmila Ulicka, Annie Ernaux itn. Primer ukvarjanja z vzporednimi dejavnostmi so draga, literarno-elitna predavanja pisateljice Margaret Atwood.

Pisatelj govori poleg aktualnih tem, kot je problematika ekonomske migracije in konfliktov, tudi o Odisejevem sindromu, razdvojeni osebnosti, samoti, nepripadnosti, ksenofobiji, nadvladi bele rase ...

Evropejci smo osiromašili Afriko. V sodobni Afriki ni nič boljše. 75 000 tanzancev ljudstva Maji - Maji je padlo od leta 1905 do 1907 med nemško kolonizacijo. Gandijevi kipi so bili pobrani in odstranjeni iz fakultet leta 2018 v Ghani zaradi njegovega javno priznanega rasizma proti afriškim črncem. Poleg Britancev so Afriko pustošili tudi Belgijci, Nemci in Indijci.
Nobelovec opisuje v delu Paradise (Raj) nemško kolonizacijo Afrike. Nemce naslovi v knjigi s preprostimi prispodobami, kot so: "ljudje, ki se prehranjujejo z jeklom". Najbolj znano pisateljevo delo Paradise opisuje hudo nečloveško ravnanje in zločine nad primitivnimi plemeni vseh Evropejcev, boj Nemcev proti Britancem in popolno kolonizacijo primitivnih ljudstev, kot Askaris, ki so se morali pridružiti nemški vojski. Vse to počne v jasnem jezikovnem slogu, prežetem z nostalgijo in melanholijo, značilno za vse afriške pregovore.

Vabljeni v soboto 16. oktobra, ob 19 uri, na zoom literarno predavanje o letošnjem Nobelovem nagrajencu in nominirancih s pisateljico in mentorico Nino Kosmač. Povezava spodaj.

Zunanje povezave: Povezava

Vir: Nina Kosmac, Napovednik.com