Ksenija Čerče / Kdo se boji roza barve?

Hibridni naslov razstave Kdo se boji roza barve? z zametkom "provokata na potezi" napoveduje slikarski razmislek o položaju, v katerem se slikarstvo nahaja danes.

Dejstvo je, da se je obstoj slikarstva, vključno z lastno negacijo, v preteklosti konstituiral v različnih pojavnih oblikah in da so danes, v postdigitalni in postinternetni situaciji, v slikarstvu na preizkušnji ne le njegova elastičnost, temveč predvsem mehanizmi in potenciali njegove absorbne transgresije. Retorika za slikarstvo specifičnih in integracija njemu nelastnih pojavnosti je v konstantni ekstenziji, zato razglašanje "konca slikarstva" ali "konca umetnosti" v preteklosti danes lahko razumemo zgolj z distanco, kot ugotavlja Isabelle Graw. Prav zato danes ne moremo več govoriti o povratku slikarstva (kot smo lahko v modernizmu ali postmodernizmu). Slikarstvo se ne vrača, ampak je ves čas tukaj.

Zagotovo nismo več v situaciji, ko bi bilo slikarstvo prevladujoča ali vodilna disciplina v umetnosti. Hierarhije so se podrle. Meje slikarstva so postale premestljive. Slikarstvo v sedanjosti se poraja z infekcijo in se nahaja v hibridnih oblikah, torej tako v zanj značilnih kot neznačilnih formah. Forme se vzpostavljajo skozi zgodovino. Vendar je slikarstvo podvrženo konstantni ekstenziji, ki ni izključno zgodovinska, še manj linearna ali zvedena na formo, in zgosti pozornost v sliki, ne zgolj kot mediju.

Ksenija Čerče (1969) je diplomirala (1999) in magistrirala (2002) iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pred tem je med letoma 1988 in 1996 opravila študij na FNT TT Oblikovanje oblačil in tekstilij. Leta 2003 je prejela Fulbrightovo štipendijo za izpopolnjevanje v Združenih državah Amerike, kjer je magistrirala iz videa in sound arta pri Liz Phillips na Purchase College State University of New York. Ustvarja tako na področju slikarstva kot na področju zvočne in video umetnosti, kjer je njeno delo usmerjeno k raziskovanju elementarnih tem : fenomenologiji materialnosti, doživljanju razmerij med vizualnim in slušnim zaznavanjem ter predvsem značaju večplastne soodvisnosti medijev, v katerih se porajajo. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je zaposlena kot izredna profesorica na področju slikarstva. Je prejemnica več nagrad med katerimi so priznanje Riharda Jakopiča za razstavo Glas slike v Galeriji Equrna (2018), Fulbrightova štipendija (2003), delovna štipendija Ministrstva za kulturo RS (2006 in 2002) in nagrada za najboljšo scenografijo in kostumografijo na Festivalu Evropskih gledaliških Akademij v Brnu leta 1997.

Vir: Umetnostna galerija Maribor, Napovednik.com

Zemljevid