Tina Koder Grajzar: Dvogovori

O AVTORICI IN NJENI RAZSTAVI

Tina Koder Grajzar, rojena leta 1979, prihaja iz Idrije, iz klekljarske družine. Klekljanja jo je najprej učila stara mama Mara Koder. S šestimi leti so jo vpisali v idrijsko čipkarsko šolo, ki jo je obiskovala devet let, vse do konca osnovne šole. Starša Cveto in Sonja Koder sta leta 1990 v Idriji odprla arhitekturni studio in prvo prodajno galerijo idrijske čipke, v kateri strankam še danes nudita klasično idrijsko čipko in njene aplikacije v uporabnih izdelkih. To je bil čas osamosvajanja Slovenije, čas, ko s(m)o se Slovenci začeli še bolj zavedati pomena tradicije in kulturne dediščine, tudi klekljanja idrijske čipke. To je bilo pomembno obdobje tudi za Tino: sprva je opazovala in se učila, kmalu pa kot nadobudna najstnica marsikateremu projektu v domačem studiu dodala svojo noto. Po končani idrijski gimnaziji se je vpisala na študij oblikovanja tekstilij in oblačil na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sprva ni razmišljala zgolj o čipki, ob spodbudi profesoric Vere Sešlar Založnik in Metke Vrhunc pa se je v diplomski nalogi posvetila aplikaciji avtorske idrijske čipke na oblačilo. To je zaznamovalo njeno nadaljnjo pot.

Kmalu po uspešno zaključenem študiju se je Tina leta 2006 kot samostojna ustvarjalka v kulturi posvetila oblikovanju avtorske idrijske čipke in izdelkov z njeno aplikacijo. Leta 2009 je v Ljubljani odprla svojo prodajno galerijo. Čipka ji predstavlja navdih, izziv in izrazno sredstvo. Še vedno se uči, raziskuje nove materiale, oblike in barvne kombinacije. Ob tem pa razstavlja doma in v tujini, vodi tečaje klekljanja in risanja vzorcev za čipke, občasno predava, sodeluje z drugimi ustvarjalci …

Za Tino Koder Grajzar lahko rečemo, da je univerzalna ustvarjalka z bogatim znanjem s področja oblikovanja tekstilij in oblačil ter klekljane čipke. Slednje pa ji ni bilo zgolj položeno v zibelko, saj je svoj talent in zanimanje v letih študija nadgradila do te mere, da svoje "čipkaste ideje" sama pretvarja v končne izdelke. Idej ima mnogo, zato ji največje zadovoljstvo predstavlja sodelovanje z drugimi kreativnimi ustvarjalci na področju uporabne umetnosti. Tokratna razstava je plod Tininega sodelovanja v smislu dvogovorov z drugimi ustvarjalci z različnih področij delovanja: z Biljano Klekačkosko (BipArt), Leonido Justinek (Leoni Art Glass), Renato Nagode, Lenko Tušar, Robertom Šabcem, Majo Licul in TipoRenesanso, Pavlo Bonča, Gregorjem Grajzarjem in Teo Pirnat (TPredrzno). Ustvarjalni procesi so (bili) različno dolgi, nekateri so že zaključeni, drugi se še nadaljujejo, nastale so nove kolekcije in celo blagovne znamke, kot sta npr. Zaplet in Filum. Vsem umetniškim delom in izdelkom je skupno to, da se v njih skriva ogromno znanja, raziskovanja, in iskanja do končne estetike, ki prepriča še tako zahtevnega gledalca, naročnika ali uporabnika in ga ali jo povabi v "dvogovor". Za Tinino ustvarjanje na področju oblikovanja avtorske idrijske čipke pa si v prihodnje želimo, da bi bila "omejitev samo nebo".

mag. Mirjam Gnezda Bogataj

 URNIK:

TOREK–NEDELJA: od 10:00 do 17:00

PONEDELJEK: zaprto

Pri ogledu razstave in na dogodku je potrebno upoštevati veljavna priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS CoV-19.

Vir: Mestni muzej Idrija, Napovednik.com

Zemljevid