Čarovnik iz Oza

Čarovnik iz Oza je zgodba o nenavadnem potovanju po deželi Oz, na katerem glavna junakinja Doroteja spozna tri prijatelje, ki se ji pridružijo v iskanju vsevednega, vsevidnega in vsemogočnega čarovnika Oza.

Čarovnik iz Oza je zgodba o nenavadnem potovanju po deželi Oz, na katerem glavna junakinja Doroteja spozna tri prijatelje, ki se ji pridružijo v iskanju vsevednega, vsevidnega in vsemogočnega čarovnika Oza.

Sanjam pisane kaplje s ptičjih kril,
kje so krila še zame, da še jaz poletim? 
Če ptice odletijo stran, za njimi bom šla, 
tja, o tja, kjer sem doma ...

V priredbi Jere Ivanc je čarobna dežela Oz metaforično in alegorično preizpraševanje o smislu življenja, predvsem pa o iskanju doma, ki ga v sebi nosi vsak posameznik. Skozi estetsko izčiščeno in na gib osredotočeno dramsko predstavo se dežela Oz izrisuje kot prispodoba Dorotejinih dvomov in strahov, njenega prepričanja, da ni popolna, in njenega iskanja odgovorov na vprašanja, ki se kot tornado vrtinčijo skozi njene misli. Na poti do vseprisotnega Oza novopečeni prijatelji, premagujejo ovire in razpletajo čarovnije hudobne vešče ter se vzpostavljajo in razvijajo v celostne osebe.

Na popotovanju od zore do mraka, od nezavednega k zavednemu, od teme k svetlobi premagujejo najrazličnejše preizkušnje, skozi katere preobražajo strah v pogum, jezo v hvaležnost, sovraštvo v ljubezen, krivdo v sočutje ter se vzpostavljajo v vsej svoji celovitosti. Bo Doroteja našla svoj dom? Dom je v resnici povsod, kjer se nahajamo, saj je vse, kar nas obdaja: zvezdna noč, pisane mavrične kaplje, otroški smeh, veter iz ptičjih kril ... mozaik našega življenja. In dežela rumene poti je prav to: dežela Dorotejinega notranjega sveta, bitja dežele Oz pa se vzpostavljajo kot bogat spekter njene domišljije, čustev, duha.

Čarovnika iz Oza, eno najbolj priljubljenih zgodb ameriške kulture je leta 1900 napisal Lyman Frank Baum, ki si je nadvse želel napisati pravljično zgodbo, ki bi otroke popeljala v domišljijski svet, "v katerem sta čudovitost in dobra volja ohranjeni, nesreča in mora pa izločeni". Tako je ustvaril zgodbo o iskanju sebe in lepšega življenja. Zgodba se je čez noč zapisala med klasike in v obliki muzikala kmalu doživela prvo uprizoritev na broadwayskih odrih. Delo je najbolj poznano po filmski različici režiserja Victorja Fleminga in Judy Garland v glavni vlogi iz leta 1939 ter po pesmi Over the Rainbow. Uprizoritev je namenjena mlajšemu občinstvu, zaradi univerzalnega odrskega jezika pa je primerna tudi za odrasle.

Yulia Roschina (1982) je gledališka in radijska režiserka. Leta 2016 je z režijo uprizoritve Fedra (igra o odsotnosti) diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Njena vizualno bogata in estetsko izčiščena režijska poetika temelji predvsem na raziskovanju človeške duševnosti in poglobljenem delu z igralci. Med njenimi režijami, ki segajo od gledališča za najmlajše pa vse do opere, velja omeniti gledališki predstavi Ko je otrok bil otrok Ivorja Martinića (MGL, 2015) in Gospa Bovary Nebojše Popa Tasića (SNG Nova Gorica, 2015), za katero je prejela Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je poleg Čarovnika iz Oza zasnovala še štiri predstave: Bezgova pravljica (2013), Sva. (2014), Peter Pan (2017) in Mali princ (2019).

Premirea 8. maj 2021, Šentjakobski oder


Vrnitev domov
Ivan Loboda

"Pot srca je pot pogumaPomeni, da človek živi v negotovosti, ljubezni in zaupanju. Pomika se v neznano. Preteklost pušča za seboj in se prepušča prihodnosti. Pogum pomeni gibanje po nevarnih poteh"  - Osho

Čarovnik iz Oza je zgodba o nenavadnem potovanju po deželi Oz, na katerem glavna junakinja Doroteja spozna tri prijatelje, ki se ji pridružijo v iskanju vsevednega, vsevidnega in vsemogočnega čarovnika Oza. Doroteja sanja o širnem svetu in kraju kjer je domišljija neskončna, kjer se med seboj vsi razumejo, kjer sprejemajo njo in kjer bi ona lahko sprejela sebe. Nekega dne se ji želja uresniči in s pomočjo viharja odleti v deželo Oz. Po pristanku v tej skrivnostni deželi, se Doroteja poda na pot, da bi spet našla svoj dom. Prav iskanje doma oziroma vračanje domov se vzpostavi kot glavna tema. Ali je dom hiša v kateri živimo? Mesto v katerem živimo? Družina ali morda plišasti psiček Toto, ki ji nudi varnost, zavetje in bližino? Na vsa ta vprašanja si mlada Doroteja težko odgovori in prav zato kar hitro postanejo glavno gonilo na njenem popotovanju in pa tudi vzrok, da je bila na to potovanje primorana oditi. Tema se skozi stvarno iskanje hiše oziroma mesta iz katerega je Doroteja odletela, razvija v metaforično ali alegorično iskanje doma, ki ga nosi vsak izmed nas v sebi. 
Dežela Oz je pravzaprav dežela Dorotejinega notranjega sveta. V deželi Oz se vse zgodi oziroma manifestira njej v prid ali v pomoč pri. Prav zato, kaj hitro po prihodu v to deželo izve za čarovnika Oza, ki naj bi iz nič pričaral vse kar ni in je. Doroteja se poda na pot, da bi našla skrivnostnega, velikega Oza in ga prosila za pomoč.
Na poti se ji pridruži Strašilo, ki nima možganov in posledično ne zaupa vase, v svoje znanje, v svojo intuicijo. Strašilo, kot človeška figura narejena iz slame, se vzpostavlja kot prispodoba Dorotejinega nezaupanja v lastno intuicijo oziroma poosebitev njenega prepričanja, da ni dovolj modra. 

Strašilu in Doroteji se pridruži Pločevinko, rjast kositrni drvar, ki mu je hudobna vešča pred leti telo spremenila v kositer.Doroteja, ki pravi, da ima srce vendar ne čuti ljubezni, sprejme Pločevinka v svojo družbo in mu svetuje, naj se ji pridruži na poti do Oza.Pločevinko in njegovo srce, kot motor človeškega telesa, se manifestira kot personifikacija ljubezni oziroma (so)čutenja in pooseblja Dorotejin občutek pomanjkanja ljubezni, ki pa je nujno potrebna za izpopolnitev njene naloge.
Ko je Doroteji dežela Oz namenila poosebitev možganov ali intuicije, srca oziroma ljubezni ji je na pot postavila še Leva, kralja živali brez poguma. Tako se Lev, v iskanju poguma, pridruži trojici na poti do velikega čarovnika. Doroteja je sedaj opremljena s prijatelji, ki v alegorični uprizoritvi sestavljajo tri ključne sestavine za vrnitev domov, vase - intuicijo, ljubezen in pogum.Čarobna dežela Oz je prispodoba Dorotejinih misli in strahov, njenega prepričanja, da ni popolna in njenega iskanja odgovorov na vprašanja o življenju. Na poti do vseprisotnega Oza novopečeni prijatelji, misleč, da so nepopolni, premagujejo ovire in razpletajo čarovnije hudobne vešče ter se vzpostavljajo in razvijajo v celostne osebe. Na koncu poti jih veliki Oz razočara, saj se izkaže, da nima moči, da bi jim pomagal. Pomagati si morajo sami in ugotoviti, da bodo pogum, intuicija in ljubezen, delujoč v harmoniji, vsakemu pričarali občutek doma in se vrnili vsak v svojo hišo.

Vir: Napovednik.com, Lutkovno gledališče Ljubljana

Zemljevid