Ivan Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo

Razstava ob 150-letnici rojstva slovensko-ameriškega arhitekta Ivana (Johna) Jagra (1871–1959) poudarja pomen arhitekta za slovensko-ameriško arhitekturno zgodovino in se navezuje na praznovanje 100. obletnice Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Arhitektu Jagru so študij arhitekture na Visoki tehnični šoli na Dunaju omogočili slovenski meceni, kot sta bila Vrhničan Kotar in Trnovčan Valenčič, česar ni nikoli pozabil. Ker se je Jager zavedal pomena slovenske tehnične inteligence za narodov razvoj, je prejeto dobronamernost vračal ter po svojih močeh in možnostih pomagal slovenskim študentom arhitekture in njihovim profesorjem v Ljubljani. Iz Minneapolisa v ZDA, kjer se je ustalil, je že pred 2. sv. vojno strokovno literaturo pošiljal v Plečnikov seminar, po njej pa v Ravnikarjev.
Jager je bil vsestranska osebnost: bil je arhitekt, urbanist, graditelj, oblikovalec notranje opreme, grafični oblikovalec, ilustrator, krajinski arhitekt, inovator, organizator, povezovalec, arhitekturni teoretik in filozof, pisec in urednik, jezikoslovec, antropolog, preučevalec ljudske umetnosti, strastni zbiratelj in arhivar, konzultant, strokovnjak za saditev dreves in tudi čebelar … Morda je prav v tej vsestranskosti iskati vzrok, da se ni bolj močno zasidral na kakšnem od navedenih področij. Slogovno seže njegov arhitekturni opus od secesije, iskanja narodnega sloga pa vse od kitajskih in japonskih vplivov do modernizma in na koncu do sonaravnega, trajnostnega razvoja.
Razstava v grajski kapeli Fužinskega gradu v digitalni obliki, z reprodukcijami in deloma z originali prikazuje bogato in razpršeno Jagrovo zapuščino v Ljubljani, tako iz knjižnice SAZU, arhiva Fakultete za arhitekturo, Plečnikove hiše in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Northwest Architectural Archives (NAA) v sklopu univerze Augsburg v Minneapolisu (Minnesota) v ZDA.

Vir: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Napovednik.com

Zemljevid