Bojan Golčar: Krasni topli svet

  • Kaj: Fotografska razstava
  • Kdaj: torek, 18.5.2021 do četrtek, 17.6.2021
  • Kje: Fotografski muzej, Maribor
  • Prireditelj: Bojan Golčar
  • Vstopnina: Brez vstopnine

Življenje na Zemlji je najveličastnejši in najbolj kompleksen pojav, kar jih poznamo. Okolje in življenje sta nerazdružljivo prepletena. A naš planet je danes v hudi nevarnosti.

Po vsem svetu uničujemo gozdove, puščave se širijo, reke in morja propadajo zaradi onesnaževanja. Tudi zrak, ki ga vdihavamo, se slabša. S tem, ko se ozračje segreva, se povečujejo puščave, ledeniki pa se topijo, kar zelo vpliva na vremenske razmere po svetu. Narava nas z vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi opozarja, da se dogajajo spremembe, ki so lahko v bližnji prihodnosti nevarnost za naše bivanje na planetu. Sanje okoljevarstvenikov o raju, ki ga izgubljamo, so samo sanje, če tudi kot posamezniki ne pustimo sledi, da smo proti onesnaženju storili vse, kar je v naši moči.
Dejstvo je, da smo s temi problemi vedno bolj ozaveščeni in da razumemo, da jih je smiselno reševati preventivno in ne čakati, da se posledice onesnaževanja Zemlje razvijejo do te mere, ko ni več druge možnosti, kot da se bodo naše prihodnje generacije utapljale, celo izginjale. A problem je za večino posameznikov preveč oddaljen, imaginaren, (še) neoseben. Povprečen posameznik namreč v življenju krmari precej neobremenjeno glede vprašanja svojega obstoja, svoje biti in poslanstva, vse dokler ga okoliščine ne spodbudijo v razmišljanje. Toliko bolj to velja za zavedanje o ranljivosti Zemlje in o posledicah, ki jih na njej pušča človeško neodgovorno ravnanje.
Golčarjeve domišljijsko futuristične podobe stanja Zemlje, v katerega brezglavo drvimo s svojimi dejanji, so ustvarjene z uporabo digitalnih orodij. Avtor sam je ustvaril vse fotografije za to serijo, noben posnetek ni vzet iz spleta in tudi računalniška obdelava je njegovo delo. Tako radikalno kot človek posega v svoj naravni prostor, so radikalni tudi njegovi posegi v lastne fotografske posnetke. Vse te možnosti je Bojan Golčar uporabil zato, da je čim bolj najbolj nazorno prikazal lastno občutenje grožnje, ki lahko v bližnji prihodnosti postane resničnost. Njegova serija fotografij Posledice (in sedaj tudi Krasni topli svet) je le njegovo videnje, kajti nihče ne ve in nihče si niti približno ne upa napovedati, kakšen bo jutrišnji svet, ki umira pred našimi očmi. Le eno je gotovo: drugačen bo.

(Iz spremne besede Tatjane Pregl Kobe h knjigi Posledice)


Bojan Golčar, r. 1966 v Mariboru. S fotografijo se ukvarja od konca 80. let, sprva na področju gledališke fotografije. Dela iz gledaliških predstav Igorja Štromajerja, nastala v tem obdobju, je prvič razstavil v Cankarjevem domu v Ljubljani in nato v takratnem Foto salonu v Mariboru (Pogled pogleda, 1993/94). Sledil je avtorski projekt v sodelovanju s plesalko in koreografijo Mojco Kasjak z naslovom Medprostori teles (Umetnostna galerija Maribor, Razstavišče tehniških fakultet, 1997). Na področje avtorske fotografije je ponovno vstopil leta 2017 s fotomonografijo Usedline in sledovi, izdano pri Založbi Litera, ki je posvečena Mariboru v katerem živi. Knjigo dopolnujejo besedila Bojane Kunst. Spremljale so jo razstave v Likovnem razstavišču UKM in v Galeriji Epeka in Layerjevi hiši v Kranju). Sledili sta seriji Onkraj tišine (Foto galerija Stolp, 2017 in Layerjeva hiša) ter Posledice, ki je objavljena v knjigi, ki je izšla v samozaložbi v kateri se je prvič dotaknil vprašanj ekološke in podnebne problematike. Spremno besedo zanjo je prispevala Tatjana Pregl Kobe. Serija je bila razstavljena v okviru Festivala fotografije Maribor (2019), v Galeriji Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani in v Knjižnici Urbanističnega inštituta v Ljubljani.

S problematiko podnebnih sprememb in človekovega odnosa do svojega naravnega okolja se ukvarja tudi v zadnji seriji z naslovom Krasni topli svet, ki na še bolj eksplicitni način prikazuje svet, v katerega bi nas lahko pripeljala naša ravnanja v sedanjosti. Distopične podobe prihodnjega sveta in okolja v katerem ne bo več obstajala marsikatera živalska vrsta, sveža pitna voda bo redka in draga dobrina, deli današnjega kopnega, ki ga poseljujejo ljudje bodo pod vodo, gozdovi bodo požgani in stopljeni ledeniki bodo odprli pokrov zemlje in na prosto spustili ogromne količine ogljika...
Znanstveniki opozarjajo, da je marsikje že danes Pandorina skrinjica na stežaj odprta.
 

Vir: Bojan Golčar, Napovednik.com

Zemljevid