Dr. Sarival Sosič: Umetnost 20. stoletja

  • Kaj: Strokovno predavanje
  • Kdaj: četrtek, 13.5.2021 ob 18.00
  • Kje: Na spletu
  • Prireditelj: Mestna knjižnica Ljubljana
  • Vstopnina: Brez vstopnine

20. stoletje je obdobje številnih slogov, ki nastajajo skoraj istočasno in trajajo različno dolgo. Umetnik postaja kritični ustvarjalec novega sveta (futurizem), znotraj sveta umetnosti in družbe je celo neke vrste revolucionar. Začetek 20. stoletja je začetek modernizma in znotraj njega se razvijejo avantgardne umetnosti.  Najprej omenimo poudarjanje barvne skale in izkrivljanje potez figur in kompozicije. Takšna skupina slikarjev se poimenuje fovisti. Korak naprej od fovistov je odmik od figurativnega slikarstva in uporaba moči same barve in s tem abstraktne oblike. Po letu 1905 se razvije energičen in odločen slog imenovan kubizem in nekdo je to opisal kot  "bojno polje polomljenega stekla". Tudi fantazija kot notranje oko je sproščala množine podob. Pojavi se dadaizem, ki izpostavljal, da so vse vrednote, moralne in estetske, v nekakšnem kaosu brez vsakega smisla. Sčasoma so umetniki pričeli uporabljati tudi vsakdanje predmete in jih umeščati v likovne konstrukcije ter na razstave, kar je privedlo do pojma ready made – v bistvu je to premik realnih predmetov med estetske predmete, kar pomeni, da umetnosti ni več samo veščina ali kreacija, temveč tudi odkritje in iznajdljivost. Edina realnost postane realnost imaginacije. Razvije se nadrealizem, saj naj se razum odmakne in v ospredje naj pridejo dognanja psihoanalize. Nadrealizem je spodbudil mnoge umetniške tehnike. Pomembna postane tudi spontanost (action painting), saj nekateri umetniki v tehniki dripinga polivajo in mečejo barve in gradijo naključnost podob. Barva je postala pasivna substanca, s katero se manipulira po lastni volji, oblike, ki pri tem nastajajo pa so polne neke notranje dinamike, spodbujene z gostoto barve, medsebojnim delovanjem in slojevitostjo. Pop art se je pojavil sredi 50-tih let 20. stoletja in se usmeril na izpostavljanje razširjenih sredstev komunikacije. Komercialno kulturo je ta likovna usmeritev razumela kot svoj material oziroma izvor slikarskih vsebin. Omeniti je potrebno še suprematizem s izpostavljanjem geometrizma in natančnostjo ustvarjanja prostorov likov in podob, kjer sta poudarjeni skrajna subtilnost in preciznost geometričnega sveta. Konceptualna umetnost, ki je tudi danes močno prisotna v svetu umetnosti, pa na najrazličnejše načine v svojih podobah združuje omenjene stile ali sloge ter utrjuje umetnost ne samo kot področje ustvarjanja, temveč tudi kot pomembno gospodarsko panogo.

Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Vabljeni!

Vir: Mestna knjižnica Ljubljana, Napovednik.com