Adriana Knouf: ‘Ksenološka prepletanja. 001b'

  • Kaj: Instalacija
  • Kdaj: Že poteka - do petek, 31.12.2021
  • Kje: Zavod Kersnikova, Likozarjeva 1, Ljubljana
  • Prireditelj: Galerija Kapelica
  • Vstopnina: Brez vstopnine

Sakularni izvir je predstavljen kot spekulativna nosljiva naprava, ki nakazuje bližnjo prihodnost, ko bo osebna sinteza hormonov postala izvedljiva in hkrati nujna.

V rastnem mediju, nasičenem s testosteronom, testikularne Leydigove celice ta hormon s pomočjo encima aromataza pretvorijo v estradiol. Celice, ki prihajajo iz dela telesa, povezanega z moškostjo (testisov), tako začnejo proizvajati estradiol, ki je povezan z ženskostjo. Poleg tega te celice rastejo v dveh po meri narejenih posodah z rotirajočo steno, ki simulirata pogoje mikrogravitacije ter s tem osebo, ki nosi Sakularni izvir, povežeta s potencialom breztežnosti v vesolju in z možnostjo pridobivanja hormonov za namene dolgotrajnih vesoljskih misij.

Sakularni izvir se nosi v središču trupa, med prsmi, saj visi na usnjeni vrvici, izdelani po naročilu. Vrvica zameji telo in napravo obdrži v zraku, s čimer poudari določeno napetost med molekularno omamo, ki jo v transspolnih telesih sproži estradiol, in omejenost pogledov družbe na ta (in druga) telesa.

Za osebe, ki prestajajo različne oblike hormonske terapije (vključno s transspolnimi osebami in osebami v perimenopavzi), dostopanje do hormonov predstavlja številne izzive, zato Sakularni izvir dodatno nakazuje drugačen način sinteze hormonov, ki ne bi vključeval farmacevtskih podjetij. Vendar tudi takšna proizvodnja je problematična, saj temelji na celicah, pridobljenih iz nečloveških sesalcev, kar otipljivo izpostavijo dodatni materiali (usnje, prašičje drobovje), iz katerih je naprava izdelana.

Sakularni izvirje vmesna točka v širšem projektu Eromataza, ki ponuja oceno dosedanjega razvoja, premišlja bodoča komenzalna razmerja z organskimi materiali in si skuša znova zamisliti biološko usodo.

 

Dr. Adriana Knouf dela kot ksenologinja; kot umetnica-znanstvenica-avtorica-oblikovalka-inženirka. Ukvarja se s temami, kot so biološka umetnost, vesoljska umetnost, radijski prenos, srečanja z nečloveškimi bitji, letenje z droni, kvirovske in trans prihodnosti, glas in proizvodnja papirja. Je ustanoviteljica transkseno laboratorija, nomadskega umetniškega raziskovalnega laboratorija, ki spodbuja prepletanja med trans in kseno subjekti. Je avtorica knjige How Noise Matters to Finance (Zakaj je hrup pomemben za finance, 2016) in drugih besedil o temah, kot so bioumetnost, kvir in trans bivanje in nenavadne časovnosti. Udeležila se je številnih prestižnih rezidenc, med drugim rezidence Biofriction (SI) in programa laboratorija Field_Notes (FI).

 -

Projekt je bil izveden v okviru projekta Biofriction, ki se osredotoča na podporo bioumetniških in biohekerskih praks kot katalizatorjev sprememb v odnosih med umetnostjo, znanostjo, tehnologijo in družbo. Podpora: Evropska komisija – Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.

 

 

Vir: Galerija Kapelica, Napovednik.com