Akademska kiparka Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnice, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, razširjajoč jo v prostor, kjer je gledalcu omogočeno potovanje ne samo ob skulpturi, ampak tudi skoznjo. Po letu 2000 je v kiparkinem opusu nastalo mnogo pomembnih del v glini.

Umetniškemu razvoju, umeščenem predvsem v pozni modernizem, sledimo preko povezovanja konkretnih podob z abstraktnimi, razvijanjem glinenega materiala v razmerjih z lesenimi artefakti, vidimo tudi prehode v večjo lahkotnost in zračnost ter povezovanje strogih geometričnih oblik z bolj gibljivimi, razstavnemu prostoru prilagojenimi konstrukcijami; umetnica se veliko posveča ritmom odprtosti in zaprtosti oziroma odnosom med negativi in pozitivi, ki gradijo vizualno dinamičnost. Njen odnos do umetnosti je študijsko usmerjen, obravnavan je preko zaokroženih kiparskih ciklov, ki sosledno nastajajo in uresničujejo avtorsko zaznamovano in obsežno kiparsko pripoved.

Dragica Čadež, Zgodba o lesu in glini, Mestna galerija Ljubljana, 2020 © Andrej Peunik / MGML

Vir: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Napovednik.com