Delphine Seyrig

V okviru 26. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk si bomo lahko med 22. in 30. 9. 2020 ogledali  prvi del retrospektive posvečene Delphine Seyrig z naslovom "Fokus Delphine Seyrig, igralka". 
Drugi del z naslovom "Cikel Uporne muze" bo potekal med 1. in 5. oktobrom 2020.

22. 9.–30. 9.
Kinoteka
Fokus Delphine Seyrig, igralka
Mednarodni filmski program


Delphine Seyrig spada med največje ikone francoskega in evropskega povojnega filma. Gledališka, televizijska in filmska igralka je že zgodaj postala muza mnogih vélikih filmskih avtorjev. Prezenca Delphine Seyrig v francoskem javnem prostoru je skozi različne filmske in gledališke vloge postajala vse pomembnejša, izjemen preobrat pa je doživela, ko se je vključila v feministično gibanje in postala ena najglasnejših bork za pravice žensk. Aktivizem je ključno zaznamoval njeno persono in močno določil tudi njeno kariero. Bila je tudi ena redkih igralk, ki je javno problematizirala objektivizacijo ženskega telesa in izpostavljala podrejeni položaj igralk v umetniški zvrsti, osredotočeni na moški pogled, ki še danes določa delo in življenje žensk v tem poklicu. Nekdaj tiha, eterična in sublimno lepa muza avtorskega filma je tako postala brezkompromisno in  "neubogljivo" glasen, svoboden duh feminističnega filma. 

Filmski program Fokus Delphine Seyrig, igralka v ospredje postavlja njene vidnejše filmske vloge, medtem ko program Uporne muze posvečamo videoprodukciji kolektiva Les Insoumuses, znotraj katerega je Delphine Seyrig s kamero v roki osvobajala film in žensko telo od moškega okusa in pogleda


Program

>>>Torek, 22. 9., ob 20.00, Kinoteka

Diskretni šarm buržoazije

Le charme discret de la bourgeoisie, Luis Buñuel (FR/ES/IT, 1972, 105′, svp)

Mojster filmskega nadrealizma skozi zgodbo o šestih prijateljih iz višjega razreda, ki poskušajo skupaj večerjati, pa jim načrte vedno znova prekrižajo različni bizarni dogodki, ponudi ostro satiro španskih družbenih konvencij in nekaj najboljših sanjskih sekvenc, ki jih premore filmski medij. Buñuel, ki ni nikoli skrival svojih simpatij do duha maja 1968, nadrealistično smeši konvencije družbe in ponudi zbadljivo družbeno satiro – družbeno srenjo, od policijskih sil do politikov, spremeni v kriminalce.


>>>Četrtek, 24. 9., ob 20.00, Kinoteka

Indijska pesem

India song, Marguerite Duras (FR, 1975, 120′, svp)

Marguerite Duras, rojeni v Vietnamu v času, ko je bil ta še vedno francoska Indokina, ni bil tuj kolonialni milje, ki ga briljantno obudi v tem zapeljivem, sanjskem filmu. Delphine Seyrig je elegantna, zdolgočasena in s snubci obkrožena žena diplomata (Michael Lonsdale) v Indiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki jo preganjajo spomin na revščino skrivnostne beračice in obtožujoče govorice. Čeprav film ostaja v razkošnih domovih kolonialnega visokega razreda, ga zaznamuje zavedanje grozljive neenakosti, na kateri je zgrajeno veličastno življenje ljudi, ki jih prikazuje, ta luksuz pa sčasoma postane protagonistkin zapor. 


>>> Petek, 25. 9., ob 20.00, Kinoteka

Ivana Orleanska iz Mongolije 

Johanna D'Arc of Mongolia, Ulrike Ottinger (DE, 1989, 168′, ap, svp)

Kultna režiserka Ulrike Ottinger svojih sedem junakinj na transsibirskem vlaku, ki še najbolj spominja na potujoči muzej evropske kulture, odpelje v Mongolijo, kjer jih zajame princesa Ulan Iga s svojo žensko konjenico in jih vrže v etnološko obarvano campovsko pustolovščino. Nad mongolskimi običaji in miti je najbolj navdušena ljubiteljska etnologinja lady Windermere, neprimerljiva Delphine Seyrig v svoji zadnji vlogi, njena spremljevalka, sodobno dekle Giovanna, pa postane Ivana Orleanska na konju – vendar v Mongoliji. Filmska epopeja spominja na Lawrencea Arabskega, hkrati pa dekonstruira kulturne stereotipe o t. i. modernem in naravnem svetu. Ottinger s čudovito fotografijo zajame dih jemajoče razglede, razkošne kostume princese Ulan Ige in njenega spremstva ter rituale mongolskega življenja.


>>>Torek 29. 9, 20.00, Kinoteka

Lani v Marienbadu 

L'année dernière à Marienbad, Alain Resnais (FR/IT, 1961, 94′, ap, svp)

V razkošnem baročnem hotelu se srečujejo, izgubljajo, prepletajo in zapletajo trije ljudje, dva moška in ženska. Prepletajo in zapletajo se tudi čas in prostor, preteklost in prihodnost, sanje in fantazija, oprijemljiva je samo negotova, porozna, romantična narava spomina. Definitivno, prelomno, kultno delo francoskega novega vala, ki vse do danes ni izgubilo niti trohice svojega modernističnega šarma in skrivnostne dvoumnosti. Izvirni scenarij je napisal Alain Robbe-Grillet.


>>>Sreda, 30. 9., 21.00, Kinoteka

Pisma domov

Letters Home, Chantal Akerman (FR, 1986, 104′, ap, svp)


11. februarja 1963 je pesnica in avtorica Steklenega zvona Sylvia Plath, poročena in mati dveh otrok, pri tridesetih letih storila samomor. Leta 1975 je njena mati Aurelia Schober Plath izdala zbirko hčerinih pisem Letters Home: Correspondence 1950–1963. V letu 1979 je Rose Leiman Goldemberg napisala Letters Home, newyorški gledališki hit o dejanski in psihološki disonanci med Sylvio Plath, ki jo je javnost poznala iz njenih del, in ubogljivo žensko, kot jo je želela prikazati njena mati. Film Chantal Akerman Letters Home iz leta 1986 za svoje izhodišče vzame pariško priredbo igre, ki jo je na oder postavila gledališka režiserka Françoise Merle. Letters Home je tako objekt, ki ga je pesnica predala materi, ta dramatičarki, nato je potoval do gledališke režiserke in nazadnje do Akerman, filmske režiserke. Letters Home razvija Akermanino zasebno in stalno ukvarjanje s komunikacijo ter izmenjavo med materjo in hčerko, kar vidimo tudi v njenem filmu News from Home (1977). Igralki v filmu sta, tako kot v pariški produkciji igre, sami mati in nečakinja: Delphine Seyrig in Coralie Seyrig.

Zunanje povezave: Cikel Uporne MuzeFestival mesto žensk 2020Francoski inštitut v SlovenijiSlovenska kinoteka

Vir: Francoski inštitut v Sloveniji, Napovednik.com

Video

Zemljevid