Tanja Lažetić: Rože

Tanja Lažetić: ROŽE

Galerija Kresija
17. 6.-17. 7. 2020

Osredotočamo se potemtakem zgolj na čute, na vid, a ne preprosto v fizičnem, biološkem pomenu, temveč psihičnem. Govorimo skratka o čutih, ki bi bili zgolj v glavi – ali zgolj v očesu, tudi z vidika zgodovine umetnosti in dolgotrajne vrhovne pozicije očesa. Oko je mentalno. Anatomija je psihična. In sedaj se postavimo pred "portrete" posamičnih cvetlic Tanje Lažetić. Velikega formata. Težko govorimo o tihožitju. Nanje se lahko odzovemo na različne načine in ni si težko predstavljati, da bo ob "banalnosti", sveti preproščini motiva pretežna reakcija pač enako banalna. Šla bo v smeri fotogeničnega, prijetnega, morda celo prisrčnega, radostnega, dekorativnega. A tisto, pred čemer bi se morali najprej ustaviti in se kaj vprašati, je njihova več kot očitna umetnost, ki bi jo morali zapisati kot umetno-st, umetnija ali seveda digitalna, nekam aseptična umetelnost, ki tudi z osamitvijo posamičnega "doprsja" cveta vsekakor poudarja to, kar nam bi moralo biti znano: raznaravljenost tega cvetja, ki kajpak meri tudi na njegovo naravno nenaravnost, na način njegove – povsem dobesedno – "tovarniške", industrijske produkcije in na njegovo uvoženost, ne glede na to, ali je morebiti avtohtonega evropskega izvora. Kot smo poprej zaznali, bo prav to najprej delo mentalnega očesa, posledica dviga homo erectusa, ki bo vse čute podredil asepsi očesa in vida. A ta asepsa je v resnici, kakor smo že zaznali, pravi "smrad". 
(Marko Jenko)

Tanja Lažetić je končala študij arhitekture v Ljubljani. Področja njenega delovanja so fotografija, video, keramika, performans in knjiga umetnika. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim je leta 1995 prejela prvo nagrado na mednarodnem oblikovalskem natečaju Trieste Contemporanea, leta 2001 je bila nominirana za mednarodno nagrado na področju medijske umetnosti, ki jo podeljuje ZKM Karlsruhe v Nemčiji, leta 2015 je prejela bronasto nagrado na Festivalu v Nandžingu na Kitajskem in tretjo nagrado na mednarodnem trienalu keramike UNICUM v Ljubljani, leta 2017 pa Jakopičevo priznanje. Njena knjiga Whore, ki jo je izdal Mednarodni grafični likovni center, je vključena v pregledno knjigo založbe Phaidon The Photobook: A History, Volume III. Redno se udeležuje umetniških rezidenc, med drugim je bila v New Yorku, Berlinu, Londonu, Izraelu, Litvi, Šanghaju in na Dunaju.
Razstavljala je med drugim v Moderni galeriji (kjer je na trienalu U3 sodelovala že štirikrat), v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (od tega enkrat na Grafičnem bienalu), v Mestni galeriji, v Cankarjevem domu, v Galeriji P74 in v Galeriji Škuc v Ljubljani, v Neuer Berliner Kunstverein v Berlinu, v Real Academia de Bellas Artes de San Fernando v Madridu, v Museum Brandhorst v Münchnu, v Kosovski narodni galeriji v Prištini, v Galeriji PM in Klovićevih dvorih v Zagrebu, v Muzeju 25. maj v Beogradu, na fotografskem bienalu v Brightonu v Veliki Britaniji, na Festivalu regij v Avstriji in v galerijah Gagosian v Parizu, Beverly Hillsu in New Yorku.

Vir: Galerija Kresija, Napovednik.com

Zemljevid