Šivi

Ana je prepričana, da je bil njen novorojenček, ki so ga pred osemnajstimi leti razglasili za mrtvega, v resnici ukraden in prodan za posvojitev. Nova sled ji vzbudi upanje, da ga bo končno našla, in poda se v neusmiljen boj s policijo, bolnišnično

Film, posnet po enem največjih škandalov v sodobni Srbiji, je bil premierno prikazan na Berlinalu, kjer je navdušil občinstvo in osvojil nagrado Europa Cinemas Label, ogledali pa smo si ga lahko tudi v Liffovi sekciji Perspektive.

iz prve roke
"Leta 2001 sem prvič postal oče. Nekaj mesecev pred tem najpomembnejšim dogodkom v svojem življenju sem slišal zgodbo o kraji novorojenčkov iz porodnišnic. O njihovi prodaji, lažnih smrtih. O prevaranih materah in uničenih družinah. Dogodek, ki me je čakal, je v meni vzbujal strah, in to ne le tisti primarni strah, češ, ali bo vse v redu, pač pa me je začelo skrbeti, da bi se kaj takega zgodilo tudi nama. Začel sem spraševati naokoli, raziskovati in kopati, brskati po arhivih ter iskati priče. Zgodba se je kot nekakšna novica za rubriko 'saj ni res, pa je' samo občasno pojavila v medijih in takoj nato izginila, kot bi bila izmišljena. V arhivu dnevnega časopisa Politika sem našel nekaj deset člankov o ukradenih in prodanih otrocih. Vsi članki so bili zelo senzacionalistični in zelo, zelo žalostni. Končevali so se s tožbami mater, ki so jih v večini primerov razglasili za nore in neprištevne. Sklenil sem, da povem zgodbo o šivih. Pretrganih. Ta zgodba ima lahko srečen konec. Če uspemo premagati sistem. /…/ Hotel sem posneti triler z elementi družinske drame. Poigral sem se s formo, načinom pripovedi. Želel sem, da bi gledalec postal soudeleženec, ki bi se skupaj z našo glavno junakinjo boril proti nevidnemu sovražniku – sistemu. /…/ Več kot petsto družin poskuša najti svoje otroke. Niti enega primera še niso rešili. Dolgo sem se ukvarjal s to zgodbo in zdelo se mi je, da je čas, da jo povem."
- Miroslav Terzić

Vir: Kinodvor, Napovednik.com

Zemljevid