Kozmetika v grški in rimski antiki

Avtorica: Aleksandra Nesterović

V torek, 5. novembra 2019, ogled predstavitev v Prvem preddverju ne bo mogoč. Hvala za razumevanje.

Osebna higiena, za katero so v antiki dobro skrbeli, je bila osnova lepega videza.

Aleksandra Nestorović

V visoko razvitih kulturah so vloge spolov zaznamovane s serijo kod, ki določajo vloge in pravila vedenja v družbi, močno vplivajo na celostno podobo osebe in njeno zunanjost. Navadno za lepo velja tisto, kar je težko dosegljivo, zato od nekdaj velja rek, da je za lepoto treba potrpeti. Za Grke, ki so skozi umetnost iskali lepotni ideal, sta bila osebna higiena in videz zelo pomembna. Z umetnostjo se je ta lepotni ideal prenesel skoraj do danes. Veljal je še posebej za ženske, ki so večino življenja preživele za zidovi doma. Te so velikokrat upodobljene na nagrobnikih, v njihovem intimnem svetu – obdane z osebnimi predmeti – skrinjico s kozmetiko ali z nakitom.

Osebni predmeti antične dame so bili poleg različnih kosov oblačil toaletne potrebščine, med katere so sodile posode za umivanje in predmeti osebne higiene, ogledalca, posodice za dišave, olja, mazila in dekorativna kozmetika. Videz ženske sta dopolnjevala pričeska in nakit – sponke za obleko, pasovi, zapestnice, prstani, diademi, verižice in drugo. Premožni dami so pri zapletenem in dolgotrajnem urejanju pomagale spletične.
 

V grški književnosti naletimo na dve nasprotujoči si tendenci recepcije ženske lepote; ena so hvalnice naravni lepoti, druga pa kritika zapeljevanja s pomočjo kozmetične prevare.

Aleksandra Nestorović

Vir: Napovednik.com, Cankarjev dom

Zemljevid