Tjulenj

Vsak človek, vsaka žival in vsaka stvar ima dušo. To razumejo predvsem nam nerazumljiva, pozabljena, a še vedno živeča ljudstva, ki v rokah držijo niti obstanka kolektivnega nezavednega kulturnega spomina. Predstava sloni na motivih laponskih pri .

Vsak človek, vsaka žival in vsaka stvar ima dušo. To razumejo predvsem nam nerazumljiva, pozabljena, a še vedno žia ljudstva, ki v rokah držijo niti obstanka kolektivnega nezavednega kulturnega spomina. Predstava sloni na motivih laponskih pripovedi in ljudskega izročila izginjajoče kulture. Od njih lahko izvemo in se ob njih zavemo, da obstajajo tudi drugačni načini komunikacije, kot je jezik.

In tako, kot razumejo Samiji "čaranje" s pomočjo joika, ustvarjalci predstaveTjulenj razumejo čaranje s pomočjo papirja, luči in igrivih glasbenih kompozicij. Iz papirnate krajine na velikem odru vznikne življenje v spreminjajočih se oblikah. V igro podob in zvokov se ulovijo vtisi naravnega in prvinskega življenja: atmosfere severnega sija, dinamične scene lova na jelene, zvoki theremina in kompozicije glasnega petja. Vanjo vstopa tudi moderna civilizacija, ki ta svet ogroža. Tam, kjer se danes  razprostirajo mesta, so nekoč namreč drseli v morje ledeniki. Kjer se danes gnetejo trume avtomobilov, so nekoč na sever bežale črede losov, ki so jim sledili Laponci. 

Gledalec postane del pozabljenega sveta, kjer živali, zgodbe in legende nastajajo in izginjajo v zmečkanem papirju. Igralci jih ustvarjajo iz nič, iz igre presenetljivih metamorfoz. Gledalec lahko sam izbira, ali bo sledil raziskovanju severa, zgodbam, glasbi ali ... čustvom. Tudi temu vidiku se, ob nežni osrednji zgodbi o odnosu človeka do sobitja (tjulnja), ne moremo izogniti. Vsak človek je tudi tjulenj. In vsak tjulenj človek.

Predstava je zaradi svoje plastnosti in glasbene osnove namenjena vsem gledalcem. Mlajšim gledalcem predaja predvsem sporočilo o nujnosti ohranjanja ekosistemov, kot tudi ohranjanja in predajanja pripovedi in pristnega načina sporazumevanja. Zasnovana je prav na komunikaciji, primarnosti in iluziji nastali iz nič.

Matija Solce, priznani lutkovni režiser, je na podlagi svojih gledaliških izkušenj, kot tudi glasbenih in kulturnih vezi, ki jih je v desetletju sodelovanja, gostovanj in študija ustvaril v Skandinaviji, izraznost materiala, zvoka in tematike iskal skupaj z drugimi izkušenimi soustvarjalci. Kreativno ekipo sestavljajo sodelavci, ki imajo letne izkušnje v odnosu tako do tematike, kot medija ustvarjanja. 


Premiera: 16. november 2019, Veliki oder LGL

Za pomoč se zahvaljujemo Papirnici Vevče

Vir: Napovednik.com, Lutkovno gledališče Ljubljana

Zemljevid