Po prekopu je obstajal samo še naš svet

Sodelujoči umetniki: Ibrahim Ahmed, Amado Alfadni, Meriç Algun, Pavel Brăila, Chto delat?, Shatha Al-Deghady, Marianne Fahmy, Iulia Toma. 

"Po ulicah hodi morje," je zapisal Mahmoud Darwish leta 1982 v svojem delu Memory for Forgetfulness (Spomin za pozabljivost), in sicer sredi obleganja, v katerem ni manjkalo prekinjenih vodovodnih napeljav in sledov raketnega ognja. 
V novejšem času je "oblegana Evropa" postala nenavadno običajna fraza, zgoščena, kot bi bila nekakšno vase zaprto imaginarno, polno strahov, ki niso toliko povezani s podzemnimi tokovi, ki si iz temine globin utirajo pot na dan, temveč z zunanjimi morji, ki hodijo po evropskih ulicah.

Darwish je prispeval kratko zgodbo o filozofskem beguncu Kamalu, ki je ukradel čoln in veslal od Tira do Haife ter iskal golobico, "za katero ni vedel nihče drug", ter zavoljo svoje smrti, ki jo je zakrivila obalna straža, postal tisti begunski val, ki "se vrne in izgubi". V iskanju obnovljenih povezav smo naleteli na odprtje Sueškega prekopa leta 1869 kot na zgodovinski dogodek, ki je povzročil vrtinec. V njegovi sledi bi se bile mogle izgubiti brezštevilne male zgodovine, a se nam vračajo v glave in nad njih.

Edward Said je v odločilnem trenutku knjige Orientalizem, trdil, da je "Orient" navzlic celi vrsti zahodnjaških izmišljotin in projekcij v slikah, romanih, popotniških dnevnikih in podobnem ohranil nekakšno nespremenljivo distanco do težnje Zahoda po koloniziranju in univerzaliziranju. Nato pa je odprtje Sueškega prekopa leta 1869, ki so ga evropski časopisi in Ferdinand de Lesseps, direktor podjetja Universal Maritime Suez Canal Company, popularizirali kot dobesedno "preluknjanje Zemlje", zaznamovalo konec te distance in začetek nove dobe. "De Lesseps in njegov prekop sta dokončno uničila distanco Orienta… Po de Lessepsu ni mogel nihče več govoriti o Orientu kot o nečem, kar pripada drugemu svetu… Obstajal je samo še 'naš' svet… Po tem ima pojem 'orientalski' le še upravno in izvršno funkcijo". Ko je Slovenija leta 2015 postavila kot britev ostro ograjo, namenjeno zadrževanju migrantov in beguncev, ki so zvečine prihajali iz "Orienta" – torej z Bližnjega vzhoda, razdejanega v večkratnih napadih Zahoda –, je bila to le zadnja v vrsti pregrad, namenjenih zaustavljanju morij in upravljanju "našega" sveta. A ta svet je bil na obeh koncih Sueškega prekopa zgrajen v procesu, ki je terjal vzpostavitev imperialnih prometnic od Dunaja do Ljubljane in Trsta, od tam naprej pa do "Aleksandrije in sveta".

S to razstavo želimo povabiti k odkrivanju cele vrste zgodovinskih in geografskih povezav med Evropo, zlasti njenimi Vzhodi, in Bližnjim vzhodom, še posebej z Egiptom in s Sueškim prekopom kot sprožilcem, ter k razmišljanju o njihovih odsevih v zrcalu sedanjega trenutka. Spregovoriti želimo o vprašanjih, ki izhajajo iz zgodbe o prekopu in se izmotavajo iz koncentričnih krogov referenc, pripetljajev in srečanj, ki so se plast za plastjo nalagali v 150 letih, odkar je bil prekop predan svojemu namenu. Vse to so vprašanja, ki so še danes relevantna prav toliko, kot so bila v različnih odločilnih trenutkih skozi celotno skupno zgodovino, in zajemajo orientalizem (in njegovo nesporno povezavo z Orientom Evrope), migracije, begunce in težave, ki jih imamo s tem, da bi gostoljubje spet naredili veliko, naravne vire, ki tičijo tako v jedru tekmovalnosti med imperiji kot v srži nacionalističnih diskurzov, ekosisteme, ki so zaradi posegov človeka za vedno spremenjeni, in drugo.

Po prekopu… je razstava sodobne umetnosti, nastale na zgodovinskih temeljih, s številnimi referencami in povezavami med predstavljenimi deli in materiali, prek katerih se ustvarijo vsaj nekateri pomeni za kraj in čas, v katerem se odvija. Raziskovalno metodo, uporabljeno za postavitev razstave, so razvili kuratorji The Resurrection Committee, fluidnega kolektiva, ustanovljenega leta 2017. Ustvarjamo izredno pomembno zgodovinsko odprtino, in skozi neizmerne tokove, ki jih odpira, skozi različne materialne strukture, iz katerih je narejena, skozi zamenljive ploskve tenkega stekla, ki jo transformirajo v kolektivni spomin, pa tudi skozi naključja, mete kocke in zasuke usode, ki jo utemeljujejo in kanalizirajo, bomo bolje razumeli naš svet, razumeli poglede drugega in se postavili v isto odprtino ter nemara oživili kritične odnose. Prejšnja razstava, ki jo je realiziral omenjeni kolektiv, je bila razstava The Veil of Peace, prikazana na prireditvi tranzit.ro v Bukarešti leta 2017, kurirali pa so jo Igor Mocanu, Ovidiu Țichindeleanu in Raluca Voinea.

 

Foto: Iulia Toma #orientalswelcome, 2016, instalacija, orientalske preproge, različne dimenzije © Stefan Sava 

Zunanje povezave: Mestna galerija Ljubljana

Vir: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Napovednik.com

Naročite se na email listo prireditelja Muzej in galerije mesta Ljubljane:
S tem dovoljujete, da vaš email naslov posredujemo prireditelju za potrebe obveščanja o njegovih prihajajočih dogodkih.

Zemljevid