Brad Downey: Ta Eho

Brad Downey – "najbolj znan med neznanimi", kot ga je v njegovi monografiji Slapstick Formalism (Burkaški formalizem) označil urednik Lukas Feireiss – si je za razstavo v Galeriji Vžigalica izbral temo mitološke nesrečnice Eho.

Kaj želijo ti umetniki, ki v svojih umetniških izjavah drezajo v politično in umetniško avtoriteto ter v večinskem ljudstvu vzbujajo negotovost in rušijo splošno mentalno udobje? To je burkaški formalizem, ki ga je z lastnim "izmom" zakoličil Brad Downey, umetnik iz Kentuckyja, in ki zaobjema obsežno umetniško srenjo, ki si ne želi nikakršne nalepke, pa jo vendar druži skupna strategija preseganja mej, kršenja pravil, javnih potegavščin in uporabe formalnih postulatov uradnih sistemov kot okvira za ironijo in satiro. Burkaški formalizem bi težko opredelili kot stil, gre bolj za svobodne strategije in fluidnost prilagajanja situaciji z uporabo priročnih umetniških sredstev, katerih namen je ustvariti kar najmočnejšo izjavo.

Brad Downey – "najbolj znan med neznanimi", kot ga je v njegovi monografiji Slapstick Formalism (Burkaški formalizem) označil urednik Lukas Feireiss – si je za razstavo v Galeriji Vžigalica izbral temo mitološke nesrečnice Eho, ki je za kazen za prikrivanje nezvestobe boga Zevsa lahko le ponavljala glasove, ki so dospeli do nje, in njeno ljubezen do vase zagledanega Narcisa, kot ogledalo in odmev očitnega vprašanja, ki si ga je zastavil, ko je prvič obiskal Slovenijo. Kam segajo korenine ameriške prve dame in kako domačini spremljamo in obeležujemo to nesporno zgodovinsko dejstvo? V pomanjkanju konkretnejšega javnega odziva in ob omejitvah, povezanih z njenim visokim položajem, je ameriški umetnik Brad Downey iz Kentuckyja v okviru danih možnosti sponzoriral umetniško naročilo rokodelcu in kiparju z motorno žago Maxiju iz okolice Sevnice, in sicer za njeno prvo javno skulpturo (Melania, 2019). Leseni kip v naivni maniri s koreninami v savskem obrežju uteleša prvo damo, ki prek hriba v daljavi pozdravlja svoj rodni kraj, Sevnico.

Ob boku zgodbe o nastanku spomenika ameriške prve dame je v Galeriji Vžigalica predstavljen tudi duplikat tiskovne sobe predsednika Ronalda Reagana v Beli hiši. V osemdesetih letih 20. stoletja je z govorniškega odra svetovnim medijem prvič sporočal novice profesionalni hollywoodski igralec – in spreminjal svet. Prostor moči in vpliva na javno mnenje, ki ga z vsakim novim ameriškim predsednikom doživljamo in sprejemamo drugače, je v galeriji za posredovanje izjave na voljo vsakomur.

Misli mi vedno uhajajo je serija del, nekakšen modni butik, sestavljen iz cenzuriranih posterjev, revij in posnetkov, zbranih v Turčiji in Združenih arabskih emiratih. Vsi prizori, ki bi lahko načeli javno moralo, so bili s strani osebja nacionalnega odbora za medije v obeh državah zamegljeni ali prekriti z malevičevskimi črnimi kvadrati in pravokotniki. Podobe so navdihnile modno linijo, ki sta jo Brad Downey in Jess Øberlin ustvarila leta 2018.

Na trgu pred Galerijo Vžigalica razstavo Ta Eho zaokrožuje parkiran premični simbol modernosti, Tatlinov stolp na buldožerju, ki ga je umetnik opremil z naslovom Nepredmetni svet. Najbolj znana nikoli uresničena konstruktivistična zgradba, izvorno namenjena svetovnemu sedežu komunistične partije, je tu postavljena kot neustavljiv delavski stroj, ki ruši in gradi – tako mesta kot ideologije.

Formalno je razstava sestavljena iz na videz nepovezanih umetniških del, vendar kombinacija kontekstov ponazarja odnose lokalnega z globalnim in strategije treh dominantnih ideologij današnjega časa. Morda pa se zgolj na vse kriplje trudimo formalno povezati stvari v smisel, ki utegne biti v končni fazi le burkaška potegavščina. Kdo ve? Morda Brad Downey? Morda? 

Zunanje povezave: Galerija Vžigalica

Vir: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Napovednik.com

Naročite se na email listo prireditelja Muzej in galerije mesta Ljubljane:
S tem dovoljujete, da vaš email naslov posredujemo prireditelju za potrebe obveščanja o njegovih prihajajočih dogodkih.

Zemljevid