Dokaz št. 1

Razstavni projekt Dokaz št. 1 združuje mednarodni nabor umetnikov, za katere bi lahko rekli, da raziskujejo svet skozi forenzično estetiko, pri čemer se poslužujejo orodij naravoslovnih in družbenih ved kot so fizika, sociologija, antropologija, biologija ali kartografija, ter se tako odzivajo na kompleksno problematiko sodobne družbe. Tovrstno gledanje omogoča branje umetniškega dela kot namiga, saj vsebuje odtis prejšnjega delovanja v obliki predmetne sledi, torej fragmentariziranega oziroma fosiliziranega ostanka, ali pa v obliki človeškega pričevanja.

Predstavljajo se: Nika Autor, Boris Beja, Anca Benera & Arnold Estefan, Nemanja Cvijanović, Lana Čmajčanin, Minna Henriksson, Sanela Jahić, Nikita Kadan, Mark Požlep, Lala Raščić, Kamen Stoyanov, Sašo Sedlaček, Katarina Zdjelar.

Razstavljena dela sugerirajo skepticizem o formalni resnici. Večina jih je namreč nastala s preverjanjem uradne zgodovine, tako njenih protokolov kot tudi politike produkcije znanja, in ob natančnem pregledovanju arhivskega gradiva ali zbiranju podatkov z intervjuji. Pogled umetnikov je uperjen proti institucionalni avtoriteti, v središču njihovega zanimanja pa je odsotnost ravnovesja moči, ko se individuum ali skupina sooči bodisi z državo in njenimi birokratskimi aparati bodisi s korporacijami in njihovo simbolno močjo ali kapitalom. Njihova dela razgaljajo družbene, gospodarske in politične mahinacije ter prikazujejo različne mehanizme delovanja dominantnega političnega režima, kot so na primer prepričevanje, kontrola ali nasilje. Dokaz št. 1 torej obravnava različne manifestacije moči in zlorabe položaja v imenu reda in napredka, vendar se umetniki z njimi ne postavljajo v vlogo nadzornikov morale, ki bi zaznavali, razkrivali in zahtevali pravično kazen za prestopke, temveč ustvarjajo lastno obliko poetične pravice, ki včasih deluje kot subtilna, drugič pa kot ironična kritika sodobnosti.

Umetniki ob različnih izhodiščih in referenčnih točkah iščejo stične točke med dogodki, ki časovno niso povezani, so pa v medsebojni odvisnosti, najsi gre za zapletene in pogostoma zakrite odnose med kapitalizmom in legitimacijo teritorialnih zasedb neevropskih držav, med nekdanjimi kolonialnimi mejami in genocidno mejo sodobnosti – vesoljem ali med tehnološkim napredkom in znanstvenim pogledom, ki je utrdil konstrukcijo pojma "Drugi". Njihov cilj ni toliko razgaljanje absolutne resnice v smislu kdo, kje, kdaj, kako in zakaj, ampak si predvsem prizadevajo postavljati vprašanja o vzročno-posledičnem razmerju med preteklostjo in sedanjostjo.

Zunanje povezave: Mestna galerija Ljubljana

Vir: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Napovednik.com

Naročite se na email listo prireditelja Muzej in galerije mesta Ljubljane:
S tem dovoljujete, da vaš email naslov posredujemo prireditelju za potrebe obveščanja o njegovih prihajajočih dogodkih.

Zemljevid