Kino brez stropa: Srečen kot Lazzaro

SREČEN KOT LAZZARO
Lazzaro felice

Alice Rohrwacher, Italija / Švica / Francija / Nemčija, 2018, 125 min, drama

V primeru slabega vremena v Mestnem kinu Ptuj.

Zgodba o prijateljstvu med mladim plemičem Tancredijem in kmečkim fantom Lazzarom, ki je po srcu tako dober, da mu pogosto pripišejo počasno pamet, nas popelje v idilično okolje italijanskega podeželja. Nagrada za najboljši scenarij in nominacija za zlato palmo v Cannesu, LIFFe 2018.

Alice Rohrwacher nas znova popelje v idilično, brezčasno okolje italijanskega podeželja s pripovedjo o prijateljstvu in neizmerni dobroti. Nagrada za najboljši scenarij in nominacija za zlato palmo v Cannesu 2018.

To je zgodba o srečanju med Lazzarom, mladim kmečkim fantom, po srcu tako dobrim, da mu pogosto pripišejo počasno pamet, in Tancredijem, mladim plemičem pod prekletstvom svoje lastne domišljije. Življenje v osamljeni pastirski vasi Inviolata kroji strašna Marchesa Alfonsina de Luna, "kraljica cigaret". Ko Tancredi poprosi Lazzara, naj mu pomaga uprizoriti lastno ugrabitev, se med fantoma razvije prijateljska vez. Njuno nenavadno zavezništvo je za Lazzara svojevrstno razodetje, tako močno in dragoceno, da bo pripravljen potovati v času, da bi znova našel svojega prijatelja. Ko se Lazzaro prvič znajde v velikem mestu, je kot fragment preteklosti, ujet v sodobnem svetu.

 

Iz prve roke

"Srečen kot Lazzaro je zgodba o manjši vrsti svetosti, brez čudežev, brez posebnih ali nadnaravnih sposobnosti, brez posebnih učinkov. Gre za svetost življenja brez slabih misli o komerkoli s preprosto vero v človeški rod. Tudi druga pot je mogoča, pot dobrote, ki so jo ljudje od nekdaj zanemarjali, vendar se vedno znova pojavi in jih preizprašuje. Kot neka neuresničena možnost, ki si je pravzaprav nikoli nismo želeli."
– Alice Rohrwacher

 

 

Kritike

"Srečen kot Lazzaro je neorealistični film o posledicah kompletnega razpada družbe in države ter slumizacije življenja. Italijanska policija na lepem odkrije zakotno, zaostalo, nerazvito, folklorno vasico (Inviolata, če smo že ravno pri tem), katere prebivalci niso le nepismeni (ni šol, ni bolnišnic, ni pokojnin ipd.), temveč tudi povsem obubožani, da ne rečem socialno mrtvi, saj napol suženjsko, ritualno, "zakupniško" tezgarijo na tobačni plantaži tiranske plemiške družine, "kraljice cigaret" (Nicoletta Braschi), ki jih je že davno spremenila v svoje večne dolžnike. A prav to je neoliberalni sen: država ne obstaja več – obstaja le še goli volčji kapitalizem, ki izgleda kot fevdalizem! Naprej v 17. stoletje!" ZELO ZA –
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

"Breztežna enigma, nedoumljiva obljuba sreče, ki vas nežno potegne navzgor – kot balon na koncu vrvice."
– Peter Bradshaw, Guardian

 

Festivali, nagrade

Cannes 2018: nagrada za najboljši scenarij, nominacija za zlato palmo. LIFFe 2018.

 

Vir: Mestni kino Ptuj, Napovednik.com

Zemljevid