Z dojenčkom v kino: Hladna vojna

HLADNA VOJNA
Zimna wojna

Pawel Pawlikowski, Poljska / Francija / VB, 2018, 88 min, romantična drama

Globoko osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih je navdihnjena z življenjsko zgodbo režiserjevih staršev. Nagrada za najboljšo režijo in nominacija za zlato palmo v Cannesu, tri nominacije za oskarja (za režijo, fotografijo in tujejezični film), evropski film leta 2018.

Pet let po izjemnem in nepričakovanem uspehu filma Ida (leta 2013 prejemnik tujejezičnega oskarja) se vrača večkrat nagrajeni poljski režiser Pawel Pawlikowski. Romantična drama Hladna vojna je letos na filmskem festivalu v Cannesu prejela nagrado za najboljšo režijo ter bila nominirana za zlato palmo. Poljsko-britanski avtor se še naprej drži prepoznavne črno-bele kulise in zgodovinskega konteksta.

Tokratni film spremlja ljubezensko zgodbo med moškim in žensko, ki prihajata iz različnih okolij, a ju v nekem trenutku poveže usoda. Zgodba je postavljena v čas hladne vojne, v 50. leta preteklega stoletja, dogaja pa se na Poljskem, v Berlinu, Parizu in Jugoslaviji.

Wiktor in Zula se srečata leta 1949 med ruševinami povojne Poljske. On je izobražen glasbenik, ki po podeželju išče kandidate za državno sponzorirano folklorno skupino, ona je mlada pevka, ki ga očara s svojim temperamentom in samosvojo držo. Čeprav se zdi, da si nista usojena, hkrati ne moreta živeti drug brez drugega. Njuni burni romanci sledimo s Poljske v vzhodni Berlin, v Jugoslavijo in v pariške jazz klube petdesetih let.

Hladna vojna, posvečena režiserjevima staršema in navdihnjena z njuno življenjsko zgodbo, je globoko osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih.

 

Beseda avtorja

"Film je deloma navdihnilo zapleteno in viharno razmerje mojih staršev. /…/ Bila je velika romantična ljubezen. Potem pa sta se sprla in razšla. Kasneje sta se znova našla in imela mene, se spet ločila, imela druge partnerje, mama se je celo poročila. Nato sta vsak zase zapustila državo in se znova srečala na Zahodu, se nekako spet uspela skregati in raziti, dokler nista nazadnje, štirideset let kasneje, skupaj umrla. /…/ Videl sem že marsikaj, ampak zgodba mojih staršev zasenči vse druge. Bila sta najbolj zanimiva dramska lika, kar sem jih kdaj srečal. /…/ Njuna zgodba je bila vedno z mano; kot nekakšna matrica za vse ljubezenske zgodbe. Vedel sem, da jo moram posneti. /…/ Ne maram biografij, življenja ni mogoče zajeti v film. Vsiljevanje nekakšne vzročno-posledične logike običajno pripelje do zelo cenenih prizorov in dialogov ter reduktivnih interpretacij. Zato sem dolgo iskal rešitev in nazadnje prišel do eliptičnega sloga pripovedi, a sem potreboval nekaj, kar bi vse držalo skupaj. Glasba je tako postala nekakšen tretji lik v filmu, tretji element, ki je pomagal identificirati spreminjajoče se razmerje, različna časovna obdobja in različne kraje."
– Pawel Pawlikowski

 

Kritiki o filmu

"Pretresljiv povojni ep v miniaturi – kot roman, napisan s preciznostjo in varčnostjo kratke zgodbe."
– A. A. Dowd, AV Club

 

Festivali, nagrade

Cannes 2018: nominacija za zlato palmo in nagrada za najboljšo režijo. Karlovi Vari. Odesa. Otvoritveni film – Sarajevo. Telluride. New York. Toronto. San Sebastián. V tekmovalnem programu FEMF Piran 2018.

 

V okviru projekta Kino brez stropa.

Vir: Mestni kino Ptuj, Napovednik.com

Zemljevid