Kalejdoskop Jakoba Ježa

Magistrski koncert dirigentke Eve Mori
KALEJDOSKOP
JAKOBA JEŽA

DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI
ŽENSKI PEVSKI ZBOR TONJA

EVA MORI, dirigentka
Mentor: doc. Sebastjan Vrhovnik


Astrid Kljun – mezzosopran
Veronika Hrovat – flavta
Ana Perk – violina
Urška Sikovšek – klarinet
Petra Ivančič, Alina Kolomiets, Alma Oražem – klavir


Spored:

JAKOB JEŽ (1928)
zbirka POJEM SPREMLJAM, 2004

- Deček in krt (L. Černej)
- Zajček moj (G. Jakopin)
- Pikapolonica (G. Jakopin)
- Hudi veter (G. Jakopin)
Izvajajo študentje 1. letnika Glasbene pedagogike in Orffova skupina študentov Oddelka za gl. ped. Akademije za glasbo UL
Mentorica: strok. svet., mag. Bernarda Rakar

PASTIRSKI SPEVI, 1961
- Moje frulice (K. Kovič)
Miha Zupanc Kovač, bariton
Matic Dokler, tenor 
- Jesenski večer (S. Jug)
- Vija vaja (K. Kovič)
izvaja 2. l gl. ped.
Alina Kolomiets, klavir
Veronika Hrovat, flavta
Urška Sikovšek, klarinet
Mentor: red. prof. Jože Kotar
Ana Prek, violina
Mentor: doc. Žiga Brank

ZIMSKI ČAS, 1957–60
(J. Murn)
Astrid Kljun*, mezzosopran
Alma Oražem , klavir

MARIJ KOGOJ (1892–1956), revidiral Jakob Jež
IZ ZBIRKE PESMI ZA MLADINO, 1973/74 
- Breza (K. Širok)
- Deček in sinička (K. Širok)
- Rajanje (F. Bevk)
- V gozdu (K. Širok)
- Zeleni Jurij (F. Žgur)
- Cicifuj (F. Žgur)

Petra Ivančič , klavir
Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL

JAKOB JEŽ (1928)
NA GORI, 1957–60
(J. Menart)
Astrid Kljun*, mezzosopran
Alma Oražem , klavir

KDAJ ROŽE CVETO, 1988
(po ljudski iz Štrekljeve zbirke)

POMLAD OB SOČI, 1963
(Č. Šinkovec)

VODOMKE, 2007
(E. Fritz)

AD ASTRA, 1989
(iz latinskih rekov)

Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL


PRVA SUITA NARODNIH, 1994
- Travnički so že zeleni
- Sijaj, sijaj sončece
- Na planincah
- Šmentana muha
Ženski pevski zbor Tonja


NMAU ČEZ IZARO, 1975
(koroška ljudska)
Astrid Kljun*, mezzosopran
Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL in Ženski pevski zbor Tonja

*Mentorica: red. prof. Pia Brodnik 
Mentorica: strok. svet. Marta Kržič 
Mentorica: strok. svet. Brigita Pavlinc

 


Jakob Jež (*23. 11. 1928) je svojo glasbeno pot začel z igranjem harmonike, po končani gimnaziji v Celju, pa se je igranje klavirja učil pri prof. Egonu Kuneju. V Ljubljani je končal Srednjo glasbeno šolo pri Pahorju in Arniču ter nadaljeval študij na Akademiji za glasbo. Najprej je študiral glasbeno zgodovino, ki jo je zaključil v razredu prof. Vilka Ukmarja. Vzporedno je študiral tudi kompozicijo, a jo je po dveh letih opustil. Med študijem je poučeval na glasbeni šoli in nižji gimnaziji, nato je poučeval teoretske predmete na Srednji glasbeni in baletni šoli, leta 1970 je bil izvoljen za predavatelja na Pedagoški akademiji v Ljubljani, na Oddelku za glasbeno vzgojo in zborovodstvo. Deloval je v različnih skupinah in uredništvih: skupina skladateljev Pro musica viva, bil je tajnik v društvu slovenskih skladateljev, urednik glasbene revije Grlica in urednik revije Naši zbori. V svojo zanimivo paleto del je dodal več kot 300 raznovrstnih skladb za različne zasedbe, hkrati pa je pustil še svoj pečat v otroški in mladinski vokalni glasbi, ki v njegovem opusu prevladuje.


Zbirka Pojem spremljam obsega štiri skladbe, napisane za otroški zbor, ob spremljavi Orffovih inštrumentov. Cikel Pastirski spevi je cikel sestavljen iz treh skladb. Vsaki skladbi je skladatelj dodal svojevrstno spremljavo klavirja, ter instrumente violino, flavto in klarinet. Z njimi je skladatelj upodobil pastirsko igranje na piščal, otroško izštevanko in ugašanje sonca v jesenskem večeru. V skladateljevem opusu zasledimo kar nekaj samospevov. Na gori in Zimski čas sta bili izdana v zbirki Deset samospevov. Jakob Jež je velik del svojega življenja posvetil glasbi Marij Kogoja. Že kot študent je strokovni izpit opravil z razpravo "Mladostna leta Marija Kogoja, revizija del Kogojeve skladateljske zapuščine". Leta 1973 je skupaj z Borutom Loparnikom ob petdesetletnici Kumarjevega zbornika uredil Kogojeve Pesmi za mladino. Kdaj rože cveto je skladba za ženski zbor, kjer prepoznamo skladateljev smisel za izčiščeno harmonijo in vodenje pevskih glasov. Nekoliko drugačno sporočilo ima skladba Pomlad ob Soči, ki jo lahko uvrstimo med domoljubne. Besedilna sporočilnost skladbe, ki omenja bodečo žico in posledice vojnih razmer je aktualna še danes. Mlajša je skladba Vodomke, ki skozi izrazito dinamiko, harmonijo in drugimi elementi glasbe izriše besedilo. V skladbi Ad astra (K zvezdam) skladatelj izpostavlja posamezne besede iz latinskih izrekov, slišimo prepletanje glasov in nalaganje klastrov. V Prvi suiti narodnih je skladatelj ohranil ljudski melos in jim dodal svoj univerzalen skladateljski jezik. Zasledimo ga v mojstrskem prepletanju glasov ob ohranitvi osnovne harmonije, še posebej pa v uporabi onomatopije v spremljevalnih glasovih.

EVA MORI je svoje glasbeno izobraževanje začela z učenjem violine in klavirja na Koroškem. Srednjo glasbeno šolo, smer klavir je obiskovala v Velenju, v razredu prof. Katje Žličar Marin. Študij glasbe, smer zborovsko dirigiranje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, najprej pri red. prof. Marku Vatovcu in nadaljevala pri doc. Sebastjanu Vrhovniku. V letih študija se je udeležila seminarjev različnih dirigentov (Tomaž Faganel, Josep Vila i Casanas, Gary Graden …). Od leta 2015 vodi Pihalni orkester godbe na pihala Ojstrica, leta 2016 pa prevzela vodenje Ženskega pevskega zbora Tonja iz Borovnice.

Vir: Akademija za glasbo UL, Napovednik.com

Zemljevid