Magistrski koncert pianistke Špele Horvat

MAGISTRSKI KONCERT
ŠPELA HORVAT, klavir
Mentorica: red. prof. Tatjana Ognjanović

Spored

Johann Sebastian Bach (1685-1750)
Preludij in fuga v e-molu, WTK I

Ludwig van Beethoven (1770–1827)
Sonata št. 30 v E-duru, op. 109
Vivace, ma non troppo/adagio espressivo
Prestissimo
Gesangvoll, mit innigster Empfindung

Lucijan Marija Škerjanc (1900-1973)
Štiri klavirske skladbe
1. Allegro agitato/poco calmato

Aleksander Skrjabin (1872-1915)
Sonata št. 9 ("Črna maša")


Claude Debussy (1862-1918)
2. knjiga preludijev
1. ...Brouillards
2. ...Feuilles mortes
3. ...La puerta del Vino
4. ..."Les fées sont d'exquises danseuses"
5. ...Bruyères
6. ...Général Lavine - eccentric
7. ...La terrasse des audiences du clair de lune
8. ...Ondine
9. ...Hommage à S. Pickwick Esq. P.P.M.P.C.
10. ...Canope
11. ...Les tierces alternées
12. ...Feux d'artifice

K sporedu

Johann Sebastian Bach (1685-1750) je skladatelj iz obdobja baroka. Izhajal je iz glasbene družine, v kateri so skoraj vsi bili skladatelji ali organisti. V času svojega življenja ni doživel velikega priznanja, razen v krogu svojih sinov, učencev in nekaterih glasbenih poznavalcev. Zares je zaslovel šele, ko je Felix Mendellsohn leta 1829 dirigiral njegov Pasijon po Mateju.
Temperirana uglasitev (razdelitev oktave na dvanajst matematično enakih poltonov) je bila povod za eno temeljnih del J. S Bacha.
Cikel Das Wohltemperierte Klavier vsebuje 2 zvezka po 24 preludijev in fug v vseh tonalitetah. Preludij in fuga v e-molu je iz prvega zvezka. Posebnost se skriva v fugi, ki je edina dvoglasna fuga v ciklu.

Ludwig van Beethoven (1770–1827) je ob W. A. Mozartu in J. Haydnu predstavnik prve dunajske šole. Čeprav ga uvrščamo v obdobje klasicizma, njegova glasba daleč presega te okvirje. Tudi on je odraščal v glasbeni družini in je tako že kot sedemleten deček koncertiral z orkestrom na čembalu.
Skozi njegov opus dvaintridesetih klavirskih sonat lahko spremljamo izjemen razvoj njegovega kompozicijskega sloga.
Sonata op. 109 v E-duru spada v skladateljevo pozno obdobje. Napisana je bila leta 1820 in sicer po naročilu Adolfa Schlesingerja. Skladbo karakterizira predvsem svoboden pristop do tradicionalne sonatne oblike. V primerjavi s prvim (sonatnim) in drugim stavkom, je tretji razmeroma obsežen. Napisan je v obliki teme s šestimi karakterno zelo različnimi variacijami.


Lucijan Marija Škerjanc (1900-1973) je bil eden izmed ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja. Študiral je v Pragi, na Dunaju (Joseph Marx), v Parizu (Schola coantorum) in v Baslu (Felix Weingartner). Prisegal je bolj na nadaljevanje tradicije, kot na avantgardizem. Vzgojil je vrsto vidnih slovenskih skladateljev, prejel štiri prešernove nagrade in bil od leta 1949 redni član SAZU.
Štiri klavirske skladbe so bile napisane leta 1925 in so eno izmed njegovih mladostnih del. Prva skladba v ciklu se začne zelo burno z oznako allegro agitato, a se v drugem delu z oznako poco calmato umiri. Težko je spregledati, da je bil eden njegovih vzornikov A. Skrjabin.


Aleksander Skrjabin (1872-1915) je bil veliki vizionar in mistik, ki je inovativnost kompozicijskega procesa in estetike razvijal postopno skozi svoja klavirska in orkestralna dela. Njegov skladateljski razvoj skozi 25 let ustvarjanja je neverjeten (morda primerljiv z Beethovnovim). Začel je s skladbami salonskega značaja, ki po stilu izhajajo iz Chopinove glasbe.
Razvoj ga privedel do unikatnega harmonskega sveta (harmonije v veliki meri temeljijo na kvartah). Značilna za ta mistični zvočni svet je tudi njegova 9. sonata.
Klavirska sonata št. 9, op. 68, podnaslovljena tudi "Črna maša", se začne zelo skrivnostno z oznako "legendaire". Skozi enostavčno skladbo pride do izraza borba med dvema temama, ki se konča s premočjo druge. Skladba moda zveni kaotično a je tekst zelo pregleden, tematika in oblika pa zelo dodelani.

Claude Debussy (1862–1918) je bil francoski skladatelj in pianist ter eden najpomembnejših ustvarjalcev glasbenega impresionizma. Rodil se je v revni družini v predmestju Pariza, kjer so mu starši le s težavo omogočili študij klavirja na pariškem konservatoriju. Učitelji so bili nad njegovim napredkom navdušeni, hkrati pa so nad njim obupavali, ko je ob improvizaciji uporabljal "prepovedane" modulacije in nizal disonance.
Debussyjevi Preludiji so zbirka 24 skladb za klavir, ki so razdeljeni v dve knjigi. Za razliko od Chopinovih Preludijev op. 28 ali Bachovega Dobro uglašenega klavirja, ti ne sledijo nekemu določenemu zaporedju tonovskega načina. Vsaka knjiga je bila napisana v obdobju nekaj mesecev, kar je za Debussyja (ki je bil izjemno natančen) bilo razmeroma hitro. Programske naslove je zapisal na koncu skladbe, saj je želel, da bi izvajalci skladbo sprva doživeli brez vpliva njegovih asociacij. Nobenega dokaza ni, da bi si želel, da se preludiji igrajo kot cikel, četudi si po glasbenem izrazu zelo lepo sledijo.

Vir: Akademija za glasbo UL, Napovednik.com

Zemljevid