Solo e da camera

red. prof. Vasilij Meljnikov, violina
strok. svet. Tanja Šterman, klavir
izr. prof. Pia Brodnik

 

LJUBEZEN, PESEM in ŽIVLJENJE


Robert Schumann (1810–1856)
Sonata za violino in klavir v a-molu, op. 105 (1851)
1.Mit leidenschaftlichem Ausdruck
2. Allegretto
3. Lebhaft


Frauenliebe und Leben, op. 42 (A. von Chamisso) (1830) 
1. Seit ich ihn gesehen
2. Er, der Herrlichste von allen
3. Ich kann’s nicht fassen, nicht glauben
4. Du Ring an meinem Finger
5. Helft mir, ihr Schwestern
6. Süsser Freund, du blickest mich verwundert an
7. An meinem Herzen, an meiner Brust
8. Nun hast du mir den ersten Schmerz getan



Johannes Brahms (1833–1897)
Sonata No. 3 za klavir in violino v d-molu, op. 108 (1886/88)
1. Allegro
2. Adagio
3. Un poco presto e con sentimento
4. Presto agitato


Gestillte Sehnsucht, op. 91, št.1 (F. Rückert), za sopran, violino in klavir (1884)


red. prof. Vasilij Meljnikov, violina
red. prof. Pia Brodnik, sopran
strok. svet. Tanja Šterman, klavir

 

Robert Schumann (1810–1856)

Frauenliebe und Leben / Ljubezen in življenje ženske, op. 42 
Osem pesmi za glas in klavir (Adalbert von Chamisso 1781-1838)


1. Seit ich ihn gesehen / Odkar sem ga uzrla
Odkar sem ga uzrla, slepa sem, se zdi.
Kamorkoli se ozrem, vidim le njega;
kot v budnih sanjah njegov lik bdi nad menoj,
iz najgloblje teme vstaja in žari.

Vse pred menoj je temno in brezbarvno;
igra s sestrami me ne mika več,
raje bi tiho jokala v svoji sobici.
Odkar sem ga uzrla, slepa sem, se zdi.


2. Er, der Herrlichste von allen / On, najčudovitejši od vseh
On, najčudovitejši od vseh, kako je mil, kako je dober.
Ljubke ustnice, jasne oči, veder duh in čvrst značaj.
Kakor svetla in sijajna zvezda blešči v modri globočini,
je on na mojem nebu svetal in čudovit, visok in vzvišen.

Hodi, hodi po svojih poteh, le gledam naj tvoj sijaj,
ponižno naj te opazujem, naj bom le blažena in žalostna!
Ne prisluhni moji tihi molitvi, vdana le tvoji sreči.
Mene, ponižne dekle, ne poznaš, svetla zvezda veličastna!

Samo najvrednejša od vseh naj postane tvoja srečna izbranka
in jaz bom blagrovala nebo več tisočkrat.
Veselila se bom in jokala, srečna bom;
moje srce bo zlomljeno. Pa naj poči, nič ne de!


3. Ich kann's nicht fassen, nicht glauben / Ne morem dojeti, ne morem verjeti
Ne morem dojeti, ne morem verjeti, očaral me je sen;
le kako je vendar med vsemi prav mene, ubogo, povzdignil in osrečil?
Ko je dejal: "Tvoj sem na vekomaj", mi je bilo, kot da še vedno sanjam,
saj to ne more biti res.

O, pustite me umreti v sanjah, zazibana na njegovih prsih,
naj me vzame najbolj blažena smrt, v solzah neskončne radosti.
Ne morem dojeti, ne morem verjeti, očaral me je sen;
le kako je vendar med vsemi prav mene, ubogo, povzdignil in osrečil?


4. Du Ring an meinem Finger / Ti, prstan na moji roki
Ti, prstan na moji roki, moj prstanček zlat,
pobožno te privijam k ustnicam, pobožno vsakokrat na srce.
Konec je mirnih, lepih sanj otroštva
in znašla sem se sama, izgubljena v pustem, neskončnem prostoru.

Želim mu služiti, zanj živeti, se mu predati 
in se poveličana znajti v njegovem sijaju.
Ti, prstan na moji roki, moj prstanček zlat;
pobožno te privijam k ustnicam, pobožno vsakakorat na srce.


5. Helft mir, ihr Schwestern / Pomagajte mi, sestre
Pomagajte mi, sestre, prijazno, da se nališpam,
služite mi danes, srečnici, pridno mi okrog čela ovijte okras cvetoče mirte.
Ko sem zadovoljena in z radostnim srcem ležala v naročju mojega ljubega,
je on s hrepenečim srcem nestrpno pričakoval današnji dan.

Pomagajte mi, sestre, pomagajte mi pregnati nespametne misli, ki me plašijo,
da bom z jasnim očesom sprejela njega, ki je vir čiste radosti.
Prikazal si se mi, ljubi moj. Smem uživati tvoj sijaj?
Naj se pobožno in ponižno priklonim svojemu gospodarju.

Posujte mu, sestrice, posujte mu rože,
brstečih vrtnic nasujte povsod.
Vas pa, sestre, otožno pozdravljam
in radostno odhajam iz vaše družbe.


6. Süsser Freund / Sladki prijatelj
Sladki prijatelj, osupel strmiš vame in ne razumeš, zakaj jočem;
pusti, da nenavadni okras mokrih biserov radostno in svetlo trepeta v mojih očeh.
Kako polne strahu in ugodja so moje prsi! Ko bi le znala to izraziti z besedami.
Pridi in skrij svoj obraz v moje prsi, saj ti želim na uho zašepetati vso mojo strast.

Zdaj poznaš te solze? Misliš, da jih ne bi smel videti, ti, moj preljubi mož?
Ostani, naslonjen na moje prsi, začuti moj srčni utrip, da te lahko še močneje stisnem k sebi.
Tu ob postelji bo zibka, kjer tiho skrivam svoje sladke sanje.
Prišlo bo jutro, sen bo postal resničnost in v njej se mi bo smejala tvoja podoba.


7. An meinem Herzen, an meiner Brust / Na mojem srcu, na mojih prsih
Na mojem srcu, na mojih prsih, ti, moje veselje in moja radost!
Sreča je ljubezen in ljubezen je sreča, tako rečem in tega ne prekličem.
Bila sem vznesena, zdaj pa sem srečna. 
Le ona, ki doji, le ona, ki ljubi svojega sina,
ki ga nahrani, le ona ve, kaj pomeni ljubiti in biti srečen.
O, kako pomilujem moške, ki ne morejo občutiti materinske ljubezni!
Ti, ljubi angel, ki se mi smehljaš na mojem srcu, na mojih prsih,
ti si moje veselje in moja radost!


8. Nun hast du mir den ersten Schmerz getan / Prizadejal si mi prvo bolečino
Prizadejal si mi prvo bolečino, močan udarec.
Ti, trdi, neusmiljeni mož spiš v globokem snu.
Zapuščena gledam predse; svet je prazen.
Ljubila sem in živela. Zdaj pa v meni ni več življenja.
Potihoma se umikam sama vase. Tančica je padla.
Tam imam tebe in svojo izgubljeno srečo, ti, moj svet!

 

Johannes Brahms (1833-1897)

Gestillte Sehnsucht / Mirno hrepenenje op. 91, no. 1, (Friedrich Rückert 1788-1866)
iz Zwei Gesänge, op. 91, za sopran, violino in klavir

V zlatem večernem sijaju, 
kako slovesno stoji gozd!
V nežnih glasovih dihajo ptičice
v mehko lebdečem nočnem vetriču.
Kaj veter šepeta, kaj ptičice?
Šepetajo svet v dremež.


Ve, moje želje, ki se mešate v mojem srcu 
brez počitka ali miru!
Ve, hrepenenja, ki vzburjate moje srce,
kdaj boste počivale, kdaj boste spale:
s šepetanjem vetra ali ptičic?
Ve, hrepeneče želje, kdaj boste zaspale?

Ko na krilih sanj, moj duh ne bo več hitel v zlato daljavo,
ko se moj hrepeneči pogled,
nič več ne bo umiril na večno oddaljenih zvezdah,
takrat bodo veter in ptičice
odšepetali stran moja hrepenenja, 
skupaj z mojim življenjem.

 

Wie Melodien zieht es mir / Giblje se kot melodija op. 105, no. 1 (Klaus Groth 1819-1899)
iz Fünf Lieder, op. 105

Giblje se kot melodija, 
nežno skozi mojo dušo;
kot pomladni cvet, ki zacveti
in njen vonj odplava stran.

In če beseda hoče ga uloviti
ter ga privesti pred oko,
že kakor dih izgine, 
pogrezne se v meglo.

In vendar pesmi duh 
počiva skrit,
ki mil mi iz spokojne klice,
solze prikliče v oko.

Vir: Akademija za glasbo UL, Napovednik.com

Zemljevid