Naše stoletje, serija pogovorov

Naše stoletje 5 - Stoletje narodnega gospodarstva

Kako se je prepletalo nacionalno in gospodarsko? Družba sv. Cirila in Metoda je bila slovenska nacionalistična organizacija (ustanovljena 1885), ki je v kontekstu poznega habsburškega imperija podpirala slovensko agendo v vzgoji in šolstvu. Pomemben del financiranja družbe je bilo prodajanje produktov pod znamko sv. Cirila in Metoda. V svojem bistvu je šlo za dvojno, povratno reklamo: "ekonomska" reklama je pomagala nacionalistični agitaciji in nacionalistična agitacija je pomagala reklami. Največji uspeh so doživele vžigalice sv Cirila in Metoda, ki so jih prodajali pod sloganom "slovenski ogenj iz naše družbe v vaša srca!"
Kmalu so sledili tudi drugi izdelki: Razširjena uporaba imena za prodajanje vsakdanjih, banalnih produktov se je nekaterim konservativnim kritikom zdelo najmanj nedostojno, če ne kaj hujšega. Goriški Primorski list je leta 1899 protestiral proti zlorabi svetniških imen za poimenovanje banalnih izdelkov kot je čistilo za parket in se spraševal, če bo Družba v prihodnosti prodajala tudi "Ciril-Metodov gnoj". Slabi dve leti kasneje so voditelji družbe zavrnili trgovca Stupico, ki se je ponudil, da bo zalagal železne vile. Odborniki so ugotavljali "naj se gnojnih vil ne prodaja z družbeno znamko, ker bo to dalo povoda zasmehovanju."

Zgornja zgodba kaže na težavno razmerje med nacionalizmom in poslovnim interesom. Predvsem pa opozarja na dejstvo, da je bil v času ustvarjanja slovenskega naroda med ljudmi nujno potrebni kapital že povsem internacionalen, da ne rečemo globalen. Včasih so slovenske ustanove reševali s s tujim kapitalom, spet drugič so zavzeti narodnjaki uničevali domače gospodarske subjekte. Kaj je bilo nacionalno in kaj nacionalistično v našem prostoru v 19. stoletju? Zakaj so ti pojmi tako zapleteni in zakaj so tako pomembni?

Tokratni gost bo dr. Žarko Lazarević. Pogovor in cikel vodi in pripravlja dr. Marko Zajc.

Prof. dr. Žarko Lazarević je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino in profesor na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Lazarević ni samo vodilni slovenski gospodarski zgodovinar za obdobje 19. in 20. stoletja, ampak tudi izvrsten poznavalec vseh nians modernizacije v našem prostoru: od agrarne zgodovine do bančništva. Njegov pristop temelji na eruditskem poznavanju gospodarskih tokov v slovenskem prostoru in na izvirni kontekstualizaciji v širše transnacionalno okolje. Predvsem pa je eden izmed tistih zgodovinarjev, ki uspešno ruši preproste dihotomije in posploševanja v gospodarski in socialni zgodovini.

Vir: Divja misel, Napovednik.com

Zemljevid