Sinja Ožbolt: Nekakšen sindrom

Plesno-gledališka predstava po zgodbi Mojce Kumerdej iz knjige Fragma v Plesnem teatru Ljubljana (Prijateljeva 2)

O PREDSTAVI

Nekakšen sindrom

Obstaja več razlogov zakaj je smiselno in vabljivo "podvreči" Nekakšen sindrom Mojce Kumerdej tudi gledališki - plesni raziskavi. Na eni strani se zdi, da se bistvo Sindroma skriva že v samem posrečenem naslovu, torej v njegovi "nekakšnosti". Gre očitno za stanje, ki ga ni mogoče ujeti v vzorce predvidljivega, je počutje, ko običajni "psihični diskurz" zataji, ko se narava poigra z nami, ko se težko obvladamo, ko nam logika dela probleme ... Toda bilo bi površno, če bi zgodbo razumeli (predvsem) v tej luči. Kaj pa, če nam Sindrom razkriva ravno nekaj nasprotnega? Če nam, na primer, pokaže, kako se šele v ekscesnem, "nerazsodnem", "nekakšnem" stanju razkrije neka inherentna, s samoumevnostjo odnosa prikrita logika (seksualnega) razmerja med obema protagonistoma? Dejstvo je namreč, da prav atmosfera "hormonske zmede", predmenstrualne razdraženosti, čustvene labilnosti in negotovosti proizvede hipni, boleči, a lucidni uvid v samo (izgubljeno) vsebino želje, hrepenenja - in posledično v samo jedro krizne situacije med žensko in moškim. V tej luči pa nekakšen (ženski) sindrom ni več enostavna, stranska posledica naravnega, biološkega, menstrualnega ciklusa, ampak postane mesto neke radikalne izjave: "nekakšno" stanje šele potegne v razvidno vso "logično", samoumevno, izpraznjeno vsebino nekega odnosa - vse tisto torej, zaradi česar je nekaj sploh takšno, kakršno je in ki bo potem, ko se "narava umiri", spet nekaj časa teklo po svoji utečeni poti lažnih videzov. - Še en argument za tiste, ki verjamejo, da je umetnost nekaj nenaravnega.

Matjaž Zupančič


O AVTORICI

Sinja Ožbolt

Za koreografinjo, plesalko in plesno pedagoginjo Sinjo Ožbolt je ples način in oblika razmišljanja. Sinja Ožbolt je leta 1984 skupaj s Ksenijo Hribar in Damirjem Zlatarjem Freyem ustanovila Plesni Teater Ljubljana, kjer je plesala v več kot dvajsetih predstavah. Za svoje ustvarjalno delo je prejela nagrado Zlata ptica in posebno mednarodno nagrado Sole Blu za koreografijo video adaptacije njene predstave RDEČI ČEVELJČKI v režiji Marine Gržinić in Aine Šmid ter Nagrado za najboljšo predstavo 1. slovenskega plesnega festivala GIBANICA 2003 po izboru občinstva za predstavo RITEM TVEGANJA. Pod njenim avtorstvom je nastal vzgojno-izobraževalni program za mlade Plesni kulturni dan. Je članica Umetniškega sveta Plesnega Teatra Ljubljana.

Leta 1990 je začela svoj ciklus samostojnih koreografij: NE DOTIKAJ SE (1990), RDEČI ČEVELJČKI (1993), ZRCALJENJA (1995), ČUDOVITE RUŠEVINE (1996), SKRITI VRTOVI POGLEDA (1998), PRIKAZEN (1999), PRIKAZEN â TRANSFORMACIJA (2000), RHYTHM OF RISK -premiera za Mednarodni plesni festival ZONE 3, London (2001), RITEM TVEGANJA (2001), BLASTOSTRELKA (2003), IMPRO(V E) (2004), INTIMNOST? (2005). Soustvarjala je tudi v plesnem performansu DIVIDED (1999), ki je bil premierno uprizorjen v Londonu.

Po zgodbi Mojce Kumerdej iz knjige Fragma, Zbirka Beletrina, Študentska založba 2003

Premiera: 18. 9. 2006 ob 20. uri - Program Festivala EX PONTO
Ponovitvi: 19. in 20. 9. 2006 ob 22. uri ter 28. in 29. 9. 2006 ob 20. uri


Koreografija in režija: Sinja Ožbolt
Dramaturgija: Matjaž Zupančič
Izvajalca: Jana Menger in Boris Ostan
Scenografija: Tomaž Gorkič
Oblikovanje luči: Team
Glasba: Igor Nardin
Foto: DK
Kostumografija: Jerneja Jambrek
Producentka: Živa Brecelj
Produkcija: Plesni Teater Ljubljana
Koprodukcija: Festival EX PONTO

Prizorišče: Plesni Teater Ljubljana, Prijateljeva 2 (Prule)

Info. in rez.: 041 707 475 ali ptl@mail.ljudmila.org

Vstopnice: predprodaja vstopnic TIC, Stritarjeva 6 ali oziroma uro pred predstavo v gledališču

Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Vir: Plesni Teater Ljubljana, Napovednik.com

Zemljevid