Pravica biti človek

Kaj pomeni biti človek – ne abstraktno, filozofsko, ampak čisto konkretno, vsakdanje, prizemljeno? Kaj pomeni biti mlad – danes, tukaj? Kje se danes dogaja gledališče in kdo je tisti, ki ga ustvarja? Katere prostore odpira, katera vprašanja? Kdo

Kaj pomeni biti človek – ne abstraktno, filozofsko, ampak čisto konkretno, vsakdanje, prizemljeno? Kaj pomeni biti mlad – danes, tukaj? Kje se danes dogaja gledališče in kdo je tisti, ki ga ustvarja? Katere prostore odpira, katera vprašanja? Kdo (se) izreka, kdo posluša?

V predstavi Pravica biti človek, ki je kot pol leta nastajala v okviru Gledališkega laboratorija LGL, sodeluje 19 mladostnikov med 12. in 17. letom. Izhodiščna ideja je bila raziskovati odnos mladih do splošno priznanih človekovih pravic; med procesom je "splošnost" vedno bolj bledela in se umikala individualnim zgodbam nastopajočih. Predstava je tako intimna podoba generacije, ki po eni strani odrašča v dobro varovanih družinskih okoljih, po drugi pa vstopa v svet kaosa in popolnoma novih negotovosti, s katerimi je bilo prejšnjim generacijam prizaneseno. Poglablja se v njihovo razumevanje dovoljenega in sprejemljivega, družbene in osebne odgovornosti ter medosebnih odnosov. Ne ukvarja se s splošno priznanimi "pravilnimi" odgovori na aktualna družbena vprašanja, ki jih mladi inoma dobro poznajo; jasno jim je, kaj je politična korektnost, vejo, kako se izražati, da ji bodo zadostili. Predstava skuša seči globlje, na raven njihovih osebnih strahov, želja, upanj, krivde, jeze; glasu jim ne daje zato, da bi govorili, kar od njih pričakujemo, ampak da bi povedali tisto, kar navadno zamolčijo.

Proces nastajanja predstave je bil hkrati gledališki laboratorij, ki je potekal pod vodstvom dramaturginje in gledališke pedagoginje Ane Duša in režiserja Mareta Bulca ter somentorjev, skladateljice Polone Janežič (glasba) in koreografa Sebastjana Stariča (gib). Namen procesa ni bil zgolj kreacija predstave, tem tudi vzgoja sodelujočih v gledališčnike in ljudi, ki bodo znali in si upali artikulirati lastno misel, tudi če ta krši meje pričakovanega in spodobnega. Tako Lutkovno gledališče Ljubljana nadaljuje aktivno vključevanje mladih v gledališki ter tudi širši kulturni in družbeni prostor, odraslim ponuja možnost poglobljenega uvida v način razmišljanja prihajajočih generacij, na presečišču pa odpira prostor za dialog.

PREMIERA 17. APRILA 2019, ŠENTJAKOBSKI ODER LGL



Vir: Napovednik.com, Lutkovno gledališče Ljubljana

Zemljevid