Barbara

Dvajset let po smrti ikone francoskega šansona jo igralec in režiser Mathieu Amalric obudi z večplastnim, sanjskim poklonom njenemu življenju in delu; s filmom, v katerem je, kot pravi avtor, "vse izmišljeno in vse resnično".

Nagrada za najboljši poetični film v canski sekciji Posebni pogled in prestižno priznanje Louisa Delluca.

"Ne, tega ne bom naredil. Ne znam. Biografija o Barbari? Ne! Vse skupaj je zame postalo prava obsesija. /…/ Jeanne Balibar ne bo igrala Barbare. Jeanne bo igrala igralko ... ki mora igrati Barbaro v filmu. Od tu naprej pa bi lahko vse oživelo. /…/ Film v filmu kot izhodišče; nekakšno ljubezensko izhodišče. /…/ Film kot šanson. Prva stopnja: občutek. Verjeti vsemu do konca. Od njene reinkarnacije do njene trivialnosti, od njene skrivnostnosti do njene kože. Slaviti neko intimnost: izmišljeno in hkrati resnično. Vse bo resnično. Arhivi in človeška želja po vrnitvi, luknje v spominu, hologrami … Triki, rituali, srečanja, predmeti, slavospevi, avatarji, razodetja, dvomi, superimpozicije. Droga, iluzija, cigaretni dim, odsev, mavrica … Je lahko biografija tudi vse to? V glasbi imamo za to besedo: strast."
- Mathieu Amalric

"Film je vrtoglavo potovanje v življenje Barbare, absolutne dive, umetnice telesa in duha, pa tudi v svet filmske ekipe, popolnoma predane čaščenju zvezde. Ta ima dvajset let po svoji smrti še vedno v oblasti celo vojsko oboževalcev na robu solz, ki jih vznemirljive vibracije njenih prekipevajočih čustev prevzamejo v hipu, ko zaslišijo njen glas. Govoriti o Barbari namreč pomeni tudi govoriti o tem intenzivnem razmerju, ki mu v zgodovini francoskega šansona ni para."
- Bénédicte Prot, Cineuropa

Vir: Kinodvor, Napovednik.com

Zemljevid