Prenavljamo!

Arhitektura je soočena s protislovjem, kako jo ohraniti in obenem spremeniti, da bo lahko ostala ohranjena. Kot pravi Lefebvre, je "preteklost pustila sledi, vpise, pisavo časa. Vendar je ta prostor vselej, danes in nekoč, sedanji prostor, dan kot zdajšnja celota, z delujočimi vezmi in povezavami."  Edward Hollis v knjigi The Secret Lives of Buildings trdi, da sta v času modernizma, obsedenega s prihodnostjo, samo Jože Plečnik in Carlo Scarpa znala resno obravnavati preobrazbo zgodovinskih zgradb z načrtovanjem hibridov, v katerih se moderna arhitektura prekriva z naloženimi substrati prejšnjih zgodovinskih dob.  Odnos do zgodovine se je od njunega časa do danes spremenil. Zgodovina je postala pomembnejša, v vseh svojih podrobnostih. Obnovljene zgradbe si prizadevamo pustiti arhitekturno nedotaknjene, takšne, kot so, kot prostore z vsemi kakovostmi preteklih časov in sledmi arhitekturnih posegov, ki zagotavljajo, da njihov življenjepis ostaja neokrnjen. Zgodovinska arhitektura od novih gospodarjev zahteva, da si jo prisvojijo, da bi jo lahko prenovili za današnjo rabo, pa so potrebni novi arhitekturni posegi. 

Prenova zgodovinskih zgradb, ki ne služijo več svojim izvornim funkcijam, za novo rabo je del preizkušnje, pred katero je že od 19. stoletja postavljeno vse, kar je zgodovinsko. Prilagodljiva ponovna raba zgradb obravnava vprašanja ohranjanja stavbne dediščine in politik v povezavi z dediščino. Zgodovinske zgradbe sčasoma postanejo neprimerne za rabo, saj se družba, odnosi v njej, njene potrebe in tudi njeni prostori neprestano in temeljito spreminjajo. Mnoge zgodovinske zgradbe so zaradi tega v svoji neverjetni zgodovini večkrat mutirale v nekaj popolnoma drugega, spremenile svojo obliko, a obenem navzven ohranile bistvene zgodovinske sloje. Zgodovina teh preobrazb na zanimiv način govori o paradoksu, vgrajenem v arhitekturo. Zgradbe morajo biti odporne in trajne. Prav zaradi tega pogosto več kot le enkrat preživijo namen oziroma funkcijo, za katero so bile zgrajene in preurejene. 

Preureditev ali prilagojena ponovna raba zgradb je trajnostni način njihove rekonstrukcije. Smotrna prenova stavbne dediščine pomeni učinkovit način za nadzor širjenja naselij in vplivov na okolje. S ponovno uporabo obstoječih struktur znotraj naselij se zmanjša poraba energije, ki je sicer potrebna za gradnjo novih zgradb, predvsem pa se občutno zmanjšajo količine gradbenih odpadkov v primerjavi s tistimi, ki nastanejo pri uničevanju starih zgradb.

Razstava nastaja v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine RS.

Kustosa razstave: Matevž Čelik, Natalija Lapajne  

Zunanje povezave: MAO novice

Vir: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Napovednik.com

Naročite se na email listo prireditelja Muzej za arhitekturo in oblikovanje:
S tem dovoljujete, da vaš email naslov posredujemo prireditelju za potrebe obveščanja o njegovih prihajajočih dogodkih.

Zemljevid