Koncertni ciklus Tutti In memoriam eorum

In memoriam eorum /
V spomin nanje

 

Zbor Slovenske filharmonije

Komorni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Godalni kvartet Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Mirjam Šolar, Ana Novljan, violini
Anastazija Krenn, viola
Daniela Radevska, violončelo
Mentor: doc. Janez Podlesek


Dirigentka: Klara Maljuga 
Mentor: doc. Sebastjan Vrhovnik

Monika Fele, mezzosopran
Mentor: izr. prof. Matjaž Robavs

Anika Kolar in Anja Lavrenčič, tolkala
Mentorica: doc. Petra Vidmar

 

Magistrski koncert

 

Spored
Samuel Barber (1910–1981)
STRING QUARTET - Godalni kvartet v b-molu, op. 11 (1936)
II. Molto Adagio

Godalni kvartet Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani


Aaron Copland (1900–1990)
FOUR MOTETS - Štirje moteti (1921)
II. THOU, O JEHOVAH, ABIDETH FOREVER - Ti, Gospod, prestoluješ na veke
Žalostinke 5,19–21

Komorni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani


Samuel Barber (1910–1981)
REINCARNATIONS - Reinkarnacije, op. 16 (1940)
James Stephens
I. MARY HYNES
II. ANTHONY O'DALY
III. THE COOLIN - Koder

Zbor Slovenske filharmonije

 

Philip Glass (1937)
THREE SONGS - Tri pesmi (1984)
I. THERE ARE SOME MEN - Nekateri ljudje*
Leonard Cohen

 

Leonard Bernstein (1910–1990)
MISSA BREVIS - Kratka maša (1988)*
Rimski misal – Stalni deli maše
KYRIE - Gospod, usmili se
GLORIA - Slava
SANCTUS - Svet
BENEDICTUS - Blagoslovljen
AGNUS DEI - Jagnje božje

Monika Fele, mezzosopran
Anika Kolar in Anja Lavrenčič, tolkala

 

Samuel Barber (1910–1981)
AGNUS DEI - Jagnje božje (1967)
Rimski misal – Stalni deli maše

sopran TBA


* Prvič v Sloveniji.

 

    Naslov In memoriam eorum pomeni V spomin nanje. V spomin na markantne osebnosti; tako zgodovine kot sedanjosti. Na tiste, katerih imen ni na spomenikih, vendar so s svojo prezenco in karizmo spremenili svet na bolje. Nekatere skladbe sporeda neposredno budijo spomin na točno določene osebnosti: Ivana Orleanska, Mary Hynes, Anthony O'Daly. Druga pa, tako kot zgornji citat, ohranjajo spomin na osebe ki nam pomenijo veliko.

    Spored daje v ospredje glasbo skladateljev rojenih v prvi polovici 20. stoletja v Ameriki. Do 20. stoletja so vajeti glasbenega razvoja držali skladatelji v evropskem prostoru. Po prelomu stoletja in v času, ko so vojne omejile razvoj kulture v Evropi, se je ameriški glasbeni in kulturni prostor razcvetel. Bil je stičišče različnih kultur, religij in narodov. Skupna vsem je bila hvaležnost Ameriki, da je s svojo gospodarsko stabilnostjo in kulturno odprtostjo omogočila varen prostor za ustvarjanje. Dirigent Sergej Koussevitzky je ob prvem gostovanju v Ameriki l. 1924 opazil velike razlike med evropskim in ameriškim razumevanjem glasbe. Slednja je bila omejena in z nikakršnim posluhom do novih tokov glasbenega ustvarjanja. S posebnimi pristopi so predvsem skladatelji in dirigenti sami izobrazili občinstvo in pripravili prostor novim skladateljskim slogom.

Vir: Akademija za glasbo UL, Napovednik.com

Zemljevid