Maria Karnar-Lemesheva: Tabula rasa

Vljudno vabljeni na odprtje razstave umetnice Marie Karnar-Lemesheve z naslovom Tabula rasa, ki bo v petek, 18.1., ob 21.00, pred Galerijo Nočna izložba Pešak (AKC Metelkova mesto, Ljubljana).

Maria Karnar-Lemesheva (1979, Moskva) je ruska umetnica, ki od leta 2010 živi in dela v Sloveniji. V središču njene pozornosti je preučevanje grafike v tehnikah visokega in globokega tiska kot dinamičnega in kontrastnega medija ter nekonvencionalno poseganje z grafiko v prostor. Diplomirala je na Fakulteti za novinarstvo Moskovske državne univerze (2001) in nato kot slikarka in grafičarka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (2014), kjer sedaj dokončuje magistrski študij slikarstva. Leta 2015 je prejela Nagrado ALUO za serijo lesorezov in litografij, leta 2018 Priznanje Bienala slovenske grafike Otočec / Novo mesto. 

 


 Maria Karnar-Lemesheva: Tabula rasa

Tabula rasa je naslov razstave umetnice Marie Karnar-Lemesheve, katere povezovalni element je bela barva oziroma "nepopisan list". Bel list papirja predstavlja nekaj zastrašujočega in hkrati osvobajajočega. Groza pred tem, da bi kreativnost presahnila in bi papir ostal prazen, ima na drugi strani misel na nov začetek in možnosti, ki še ležijo pred nami, tako v življenju kot na področju umetniškega ustvarjanja. Maria Karnar-Lemesheva se je s takšnim belim listom nedvomno srečala, ko se je pred leti preselila iz Rusije v Slovenijo in začela s študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pred prihodom je namreč delala kot novinarka.

V ruskem jeziku je v uporabi stalna besedna zveza, ki se v dobesednem prevodu glasi: "Začeti življenje s čistim listom." Gre za nekaj s čimer se nekateri morda nikdar ne srečajo, medtem ko se drugi lahko zelo pogosto. Ob slednjih umetnica pravi, da "ima pod čisto belo srajco, ki si jo hitiš nadeti in v kateri deluješ bolj svež in mlad, vsak svoje brazgotine." Da pa je ta bela barva bolj izrazita, pravi, je potrebna uporaba kontrastne, črne barve.

Umetničin primarni medij je tradicionalna tehnika lesoreza. Z odtiskovanjem neizrezanih polj na papir, nastajajo črno bele podobe. Črnina ji predstavlja celotno preteklost, medtem ko belo vidi kot napoved prihodnosti, zareze pa so vse dobre in slabe izkušnje, ki nas izoblikujejo. Na razstavljenih povečanih grafikah se tako ponavlja element mandorlaste oblike, stilizirana podoba rane, ki je vzeta iz srednjeveškega iluminiranega rokopisa (Psalter za Bonno Luksemburško) in predstavlja tovrstne izkušnje.

V dnevni svetlobi grafike "mirujejo", do izraza prihaja belina, v večernih urah pa se ostro izrišejo podobe. Lemesheva se je že v preteklosti ukvarjala z vprašanjem transparentnosti nosilca, nepredvidljivimi učinki nastalimi z osvetlitvijo ter z vprašanji postavitve umetniških del. Z razstavo tokrat izstopa iz samega razstavišča, tako da belo barvo širi izven zaprtega prostora, kjer se nahajajo grafike, v javni prostor "Metekove". V ta namen je prebarvala del stolpa nasproti galerije, skozi okna, za katerimi se grafike nahajajo, pa padajo bele tkanine (oboje simbolizira tabulo raso, obnovo). S to razširitvijo preizprašuje odnos med nosilcem in podobo, grafiko pa širi izven omejenosti papirja.

V času preobilja (vizualnih) informacij in v kontekstu barvno nasičene zunanjosti "Metekove", belina na simbolni in vidni ravni ponuja "prazne" prostore, ki jih lahko zapolnimo po lastni izbiri.


Kustosinja: Anabel Černohorski
Programska ekipa: Damijan Kracina, Anabel Černohorski, Nataša Serec
Foto arhiv: Misanthrope ToNFilM
Produkcija: Galerija Nočna izložba Pešak, KUD Mreža
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, MOL – Oddelek za kulturo

Vir: Nočna izložba Pešak, Napovednik.com

Zemljevid