Cesar Escudero Andaluz: Kritični sprožilci

César Escudero Andaluz: Kritični sprožilci

Samostojna razstava

16. januar - 15. februar 2019

Odprtje razstave: sreda, 16. januar 2019, ob 19. uri

Odpiralni čas: TO-PE 12:00-18:00 in po dogovoru

 

Kritične umetniške prakse so tradicionalno razvijale umetniška dela, ki so razkrivala probleme, skrite pred uporabnikovim pogledom. Walter Benjamin je leta 1936 trdil, da morajo umetniki "vstopiti v debato" z aparatom namesto da "mislijo, da imajo v lasti aparat, ki v resnici poseduje njih".

Kritični sprožilci je samostojna razstava v Linzu živečega španskega umetnika Césarja Escudera, ki se osredotoča na razmerje in percepcijo interakcije med človekom in strojem (HCI) skozi spekulativno in kritično umetnost ter oblikovanje. To naredi skozi raziskovanje socialnih implikacij vmesnikov, mrežnih praks, nove digitalne materialnosti in skritih algoritmov v želji, da bi razumel in premislil produkcijo nove estetike po ali v tako imenovani digitalni revoluciji.

Kako artefakti in vmesniki vplivajo na naše zaznavanje in nas spreminjajo? Kakšne so družbene implikacije nevidnih praks, ki oblikujejo način na katerega označujemo in se obnašamo do ljudi in podjetij? Kako lahko razumemo in opišemo učinke vmesnikov in algoritmov na družbo, ekonomijo in človeške odnose? Kakšna družba bo izšla iz tega ustroja?

Razstava skozi izbrana dela postavlja vprašanja, ki prevprašujejo naše trenutne vmesnike in njihove kulturne, ekonomske, politične, družbene in okoljske posledice.

Interfight (2015) je sestavljen iz serije fizičnih onesnaževalcev podatkovnega prometa – predstavljeni so kot hrošči v ptičjih kletkah, ki napadejo površino zaslona na dotik in po njem naključno klikajo, ga premikajo, povečujejo ter zmanjšujejo. S tem onesnažujejo podatke, ki jih posredujemo podjetjem in nacionalnim agencijam, s čemer nam pomagajo preprečevati spletno profiliranje in nadzor nad podatki. Dva druga nedavna projekta, ki sta bila izvedena v sodelovanju z umetnikom Martinom Nadalom, se ukvarjata s tem, kako  ogromno količino časa, električne energije in računalniške moči, je potrebno investirati v rudarjenje enega samega Bitcoina in za njegovo uspešno registracijo na Blockchain.

BITTERCOIN – The worst miner ever (2016) je star računski stroj, preprogramiran v rudarja, ki potrjuje tekoče transakcije Bitcoina na Blockchainu, s čemer se je čas, potreben za izdelavo Bitcoina podaljšal skoraj v neskončnost. Operacije so prikazane na zaslonu računskega stroja in natisnjene na papir, ki se prosto nabira okoli njega.

Bitcoin of Things (BOT, 2017) prikazuje vsakdanje predmete - kot so gumijasti žigi, marake, kladiva, solnice - spremenjene v orodja za rudarjenje opremljene z Wi-Fi mikrokrmilnikom in različnimi senzorji, ki jim omogočajo, da lahko ustvarjajo Bitcoin. Vsakič, na primer, ko gledalec uporabi žig, je na Blockchain poslana številka za validacijo, medtem ko žig na papirnati vstopnici pusti ironično sporočilo. Tako je proces ustvarjanja Bitcoinov spremenjen v igrivo in običajno neuspešno loterijo.

Kritika vmesnikov je prikazana tudi v drugih razstavljenih delih, vključno z grafikami modificiranih namizij (File_món, 2012), 3D natisnjeni ključi za nakupovalni voziček, namenjeni osvoboditvi nakupovalnih vozičkov njihove komercialne usode (Shopping Trolleys Liberation Front - STLF, 2014), in nov pogled na medjisko arheologijo, v kateri so podatki, pridobljeni z osebnih profilov na socialnih omrežjih, spremenjeni v avdio dokumente na kasetah (Tapebook, 2014).

César Escudero Andaluz je umetnik in raziskovalec, ki se osredotoča na odnos med človekom in računalnikom, kritiko vmesnikov, digitalne kulture in njenih družbenih in političnih učinkov. Njegovo delo zajema izdelavo podob, kipov, video iger, instalacij, mrežno kulturo, IoT, robotiko in medijsko arheologijo. Od leta 2011 je raziskovalec na Kunstuniversität Linz v Interface Culture LAB. Njegova umetniška dela so bila razstavljena na mednarodnih dogodkih povezanih z elektronsko umetnostjo, muzejih, galerijah in konferencah, vključno z Ars Electronica Center (AT), ZKM (DE), ISMAR2015 (JP), WRO2015 (PL), Transnumeriques (FR), Hangar.org (ES), KIKK (BE), Rimski Media Art Festival (IT) in ADAF (GR).

Martin Nadal je umetnik/razvijalec, ki študira Interface Cultures na Kunstuniversität Linz. V zadnjih letih je sodeloval pri različnih projektih in vodil več delavnic, povezanih z umetnostjo in tehnologijo. Njegova dela so bila razstavljena na Visualizar 11, Medialab Prado v Madridu (ES), festivalu Ars Electronica in Art Meets Radical Openness Festival v Linzu (AT), Settimana della Scienza v Genovi (IT) in v IAMAS - Institut naprednih medijskih umetnosti in znanosti v Ogaki-shi (JP).

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2019

Delavnici soorganizirata: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani in Kunstuniversität Linz

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Avstrijski kulturni forum in Veleposlaništvo Španije v Ljubljani

Program Zavoda Aksioma sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije NVO in prostovoljstva ter JSKD.

 

Vir: Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, Napovednik.com

Zemljevid