Razstava: Andjelić, Farkas, Matyasi

Konstruirani arhiv

Pričujoča skupinska razstava predstavlja dela treh umetnikov; Igorja Andjelića (1961) iz Slovenije, Dénesa Farkasa (1974) iz Estonije oziroma Madžarske in Pétra Mátyásija (1982) iz Madžarske, ki v svojih predstavljenih delih premišljujejo odnose med umetelno konstruiranim in naravnim okoljem. Vsi trije umetniki gradijo lastne arhive iz natančno urejenih kombinacij naravnih elementov in industrijskega okolja, pri tem pa vselej poudarjajo dejstvo, da sta morebitna in dejanska resničnost človeštva hkrati polna upanja in zlih slutenj.

Fotografije Igorja Andjelića so sestavljene iz minucioznih geometričnih oblik. Serija 'Mediteran' se nanaša na področje, ki velja za zgodovinsko zibelko civilizacij, kjer so grmi sivke urejeni v obliki amfiteatra ali skupščine, pospremljeni bodisi z barvami bodisi s krožnimi oblikami. Delo je prav tako moč razumeti kot učenje gojenja rastlin na surovih terenih in kot opozorilo na stoletna prizadevanja za ohranitev pridelkov, v nasprotju z današnjim tendenco po opuščanju poljedelstva na račun cvetoče turistične industrije. V svojem video v zanki, kjer veter animira izbrane rastline v raznolikih ritmih, se obenem posveča ideji mogočega vpliva globalizacije in (konstruiranega) okolja na naravo. Njegove manipulirane fotografije gradbišč z naslovom 'Perspicere' se nanašajo na film 'Metropolis' Fritza Langa, ki prikazuje urbano futuristično distopijo, kjer so različni družbeni razredi fizično ločeni v poštnih arhitekturah.

Delo Dénesa Farkasa, ki je sestavljeno iz fotografij in besedil, se napaja na dveh osrednjih inspiracijah. Umetnik je fotografiral vizualni material v štirih različnih bankah semen. Te institucije so bile ustanovljene z namenom izgradnje kar se da popolnega arhiva semen in rastlin z vsega sveta za primer globalne katastrofe. Citati v besedilu so vzeti iz romana 'Nepotrebna ženska' libanonsko-ameriškega pisca Rabiha Alameddina. Katalogizirana semena, kakor tudi omenjeni citati, predstavljajo skrajno neobičajno vzporednico časa; med sedanjostjo, ki je ujeta v stvarnosti, in prihodnostjo, ki je fiktivna in negotova. Avtorjeva soočanja besedil in fotografij pričajo o globoki zakoreninjenosti njegove aspiracije po prilagajanju, dvojnosti in absurdnosti.

Najnovejše delo Péter Mátyási so instalacije, sestavljene iz eksperimentalnih mrežnih sistemov. Njegov arhitekturni pristop postavlja rastline v povsem sterilno okolje. Četudi zgolj skozi oblike, je le-to prepoznano kot dejanje arhiviranja, kjer so figure in konture rastlin manipulirane do skrajno nenaravnega videza. Njegovi "light-boxi" so zato nekje na presečišču med računalniško in človeško ustvarjenimi prostori, kjer se rigidne strukture srečujejo z utopičnimi projiciranimi podobami, ki skupaj oblikujejo presečišče prostorskih narativov. Vzporedno s temi fiktivnimi prostori pa umetnik prav tako predstavlja ciklus pastelnih risb agrikulturnih objektov, kjer izrazni jezik omehča trde industrijske poteze teh konstrukcij. Drugo ob drugi tako skuša predstaviti različne reference in module ter neukrotljivo naravo divje flore.


Igor Andjelić (1961) se je rodil v Ljubljani, kjer tudi živi in deluje. Več desetletij je že aktivno je vpet v umetniške kroge in ulično življenje mesta, v katerem je tudi sam zasnoval nekaj javnih prostorov. Najpomembnejši med njimi je bil Salon Minimal, ki so ga leta 2001 predstavili tako na Bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani, kakor tudi tudi na Beneškem bienalu. Redno sodeluje z MG+MSUM (Moderna Galerija / Muzej moderne umetnosti in Muzej sodobne umetnosti Metelkova), medtem ko je kot fotograf veliko prispeval k projektom NSK (Neue Slowenische Kunst) oziroma IRWIN, Laibacha in Novega kolektivizma.

Dénes Farkas (1974) se je rodil v Budimpešti, medtem ko živi in deluje v Talinu. Leta 2003 je končal Estonsko umetniško akademijo. Leta 2013 je Estonijo zastopal na 55. beneškem bienalu, leta 2015 pa se je udeležil bienala v finskem mestu Turku. Njegova dela so bila razstavljena v muzejih in galerijah kot so EKKM, KUMU, umetniškem muzeju Tartu in v Ludwig muzeju v Budimpešti. Njegova dela je moč najti tudi v prestižnih javnih zbirkah, vključno z Madžarsko narodno galerijo.

Péter Mátyási (1982) se je rodil v Budimpešti, kjer tudi živi in deluje. Leta 2009 je končal Madžarsko likovno akademijo. Imel je vrsto pomembnih samostojnih razstav na Madžarskem, medtem ko je sodeloval na več skupinskih razstavah in umetniških festivalih po Evropi in ZDA. Leta 2013 je bil dobitnik nagrade "Contemporary Pastel Prize", leta 2016 pa nagrade londonske Pastel.

Ani Molnár, kuratorica

Razstava bo na ogled do 9. novembra.

Vir: Balassijev inštitut, Napovednik.com

Naročite se na email listo Balassijev inštitut:

Zemljevid