Želja po novem začetku?

Napovednik, vodilni slovenski vodič po dogodkih in dogajanju je odprt za ponudbe: delovno mesto v trženju in marketingu. Več >>

Bojan Radovič: Projekt Hirošima

  • Kaj: Fotografska razstava
  • Kdaj: petek, 15.6.2018 ob 20.00
  • Kje: Galerija GONG, Velika pot 15
  • Prireditelj: Galerija GONG
  • Vstopnina: Brez vstopnine

V Galeriji Gong napovedujemo odprtje razstave priznanega slovenskega fotografa Bojana Radoviča, ki bo predstavil zadnjo serijo del z naslovom Projekt Hirošima.

Bojan Radovič (1960) si je strokovno izobrazbo pridobil na Fakulteti za umetnost in oblikovanje v Swanseaju v Veliki Britaniji. Poznamo ga tudi kot aktivnega organizatorja fotografskih razstav ter strokovnih srečanj o sodobni fotografiji. Svoja dela je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2012 je kot prvi slovenski avtor sodeloval pri mednarodnem fotografskem projektu European Eyes on Japan/Japonska z evropskimi očmi, ki poteka na pobudo Zavoda EU – Japan Fest od leta 1999, v njem pa sodelujejo priznani evropski fotografi.

Na Japonskem je v letih 2014 in 2016 ustvaril tudi Projekt Hirošima, ki nas "spomni na enega najbolj pretresljivih dogodkov preteklega stoletja, ko so ZDA na Hirošimo odvrgle prvo jedrsko bombo v zgodovini človeštva. Umrlo je na tisoče ljudi, redki, ki so preživeli bombardiranje, pa se še danes spopadajo s hudimi fizičnimi in psihološkimi posledicami. Vendar sodobna Hirošima nikakor ni žalujoče mesto. Prav nasprotno, njeni prebivalci so iz pogorišča zgradili moderno in živahno središče, čeprav je grozljivi dogodek v spominu ljudi še vedno živ", je v spremnem besedilu zapisala kustosinja razstave Nataša Kovšca.

"Vsakdanje življenje v Hirošimi in spomin na preteklost se kot osnovni temi prepletata tudi v Radovičevem ciklu." Na eni strani imamo dela, v katerih raziskuje različne vizualne prezentacije spomina kot pomembne psihološke funkcije fotografije. Fotografira denimo spomenike jedrske katastrofe, ki imajo močno sporočilno vrednost, saj vplivajo na našo percepcijo zgodovine. Na drugih fotografijah izpostavi detajle muzejskih artefaktov, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju kolektivnega spomina. Opozoriti pa velja tudi na "skenirana debla dreves, ki so preživela atomsko eksplozijo. Avtorja je namreč zanimalo, ali se v lesnem tkivu dreves – tako kot posamezne faze rasti – ohranja tudi zgodovinski spomin, ki ga človek (še) ne zna dešifrirati?"

Drugi sklop razstavljenih del predstavljajo posnetki sodobnega mestnega življenja, za katere uporablja povsem drugačno estetiko ulične fotografije. Pritegnejo ga zlasti značilnosti japonske popularne in bivanjske kulture ter "nejaponski" motivi, ki pričajo o močnem vplivu komercializacije zahodnega sveta.

Vir: Galerija GONG, Napovednik.com

Zemljevid