Živeti z vodo

  • Kaj: Arhitekturna razstava
  • Kdaj: četrtek, 24.5.2018 do nedelja, 25.11.2018
  • Kje: Arsenale, Benetke, Italija
  • Prireditelj: Muzej za arhitekturo in oblikovanje
  • Vstopnina: Uradna vstopnica La Biennale. Več na uradni spletni strani bienala.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bo na 16. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia v Slovenskem paviljonu predstavil projekt Živeti z vodo. Komisar, kustos in direktor MAO, Matevž Čelik, je imenoval skupino mednarodno priznanih arhitektov, krajinskih arhitektov, raziskovalcev in pedagogov, ki so se odzvali na vabilo za sodelovanje pri pripravi skupne predstavitve v Slovenskem paviljonu. Multidisciplinarni proces njihovega dela je predstavljen z dvema instalacijama.

Prva instalacija je nastala s sodelovanjem celotne ekipe, oblikovali in zasnovali so jo arhitektka in oblikovalka razstav Bika Rebek, arhitekt in urednik Miloš Košec ter arhitektka in specialistka za upravljanje z vodami Marta Vahtar. Nanaša se na vodnjak, kot je bil predviden v Plečnikovem nezgrajenem parlamentu, kjer bodo lahko obiskovalci na interaktivnem neskončnem vodnjaku igrivo izražali svoja stališča in razmišljali o politikah v povezavi z vodo. Ekipa, ki sta jo koordinirala Maj Plemenitaš in Bradley Cantrell, je razvila serijo instalacij, ki preiskujejo odnose med hidrološkimi sistemi in zgrajenimi strukturami, teritorijem in pokrajinami v številnih prostorskih, časovnih in operativnih obsegih. Plemenitaš je s svojo ekipo prav tako razvil zemljevid večskalnega toka vode. Predstavitev v slovenskem paviljonu spremlja obsežna  publikacija, ki sta jo uredila Nina Granda in Matevž Granda s svojo ekipo.

Koncept življenja z vodo je tesno vpet v slovenski vsakdan, še bolj, kot se nam sprva zdi. Voda – od rek do ledeniških jezer, slapov, hudourniških sotesk, prodišč, mrtvic, izginjajočih jezer, barij, kraških in termalnih izvirov – je eden dejavnikov, ki odločilno zaznamujejo slovensko krajino. Obenem Slovenija slovi po bogatih zalogah pitne vode. Voda je del številnih mitov in podzavesti, vpeta je v misli in ustvarjalnost, politiko in proteste. Hkrati vsebuje številna nasprotja.

Zaradi vode je življenje v Sloveniji bolj prijetno, lahko pa je tudi nevarno. Skoraj 160.000 Slovencev živi na poplavno ogroženih področjih, Slovenijo pa vsako leto prizadene približno 50 do 70 manjših in večjih poplav. Napovedi kažejo, da bodo te številke ob vse pogostejših in intenzivnejših izrednih vremenskih pojavih še naprej naraščale. Leta 2016 je bila v slovensko ustavo zapisana pravica do pitne vode in skoraj petina slovenskega ozemlja je zaščitena z namenom ohranjanja virov pitne vode. Po drugi strani pa država za upravljanje pomembnih vodnih virov koncesije podeljuje tudi mnogim zasebnim podjetjem.

Multidisciplinarna skupina 13 arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov, raziskovalcev in strategov bo poskušala odgovoriti na vprašanja, kakšen je odnos med vodo in arhitekturo danes, kako so na to vplivala zgodovinska dejstva ter kako vodo v prihodnosti pripeljati v ospredje sprejemanja odločitev. Kako bi se morali spopasti z vprašanjem upravljanja voda in ohranjanja vodnih virov? Ali lahko z razumevanjem kompleksnosti in povezanosti naravnih in antropogenih vodnih sistemov ter z razvijanjem alternativnih modelov ustvarimo novo, bolj pošteno, varnejše in manj invazivno bivalno okolje? Upravljanje voda zahteva sodelovanje dobro informiranih ljudi in sprejemanje pomembnih političnih odločitev. Kontroverzni nerealizirani slovenski parlament arhitekta Jožeta Plečnika, ki pod glavno razpravno dvorano skriva vodnjak, ki simbolizira mitološki vir modrosti za poslance, je popoln prostor za naslavljanje teh perečih vprašanj.

O kustosu:
Matevž Čelik (Kranj, 1971) je arhitekt in raziskovalec. Poleg tega, da je avtor številnih kritičnih in uredniških del, je sodeloval tudi pri projektih obnove mest in prostorskega načrtovanja ter vodil priprave ključnih arhitekturnih natečajev v Sloveniji, med drugimi za Evropsko prestolnico kulture v Mariboru leta 2012 in natečaj za novo univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Matevž Čelik je bil soustanovitelj in urednik portala Trajekt.org (2002), ki je postal ključni vir informacij o arhitekturi in oblikovanju v Sloveniji. Do leta 2011 je bil član uredniškega odbora revije Oris v Zagrebu. Leta 2007 je z založbo Springer Wien New York objavil knjigo New Architecture in Slovenia. Leta 2010 je prevzel vodenje Muzeja arhitekture in oblikovanja (MAO) v Ljubljani, od leta 2015 pa je eden od ustanoviteljev in vodij platforme Future Architecture, evropskega omrežja muzejev in festivalov, ki podpira še neuveljavljene talente in promovira napredno razmišljanje o arhitekturi in številnih povezanih zadevah.

Sodelujoči:
Komisar/kustos: Matevž Čelik

Razstavljavci/udeleženci:
Ana Abram – krajinska arhitektka / Združeno kraljestvo, Slovenija
Tim Daniel Battelino – arhitekt / Slovenija
Bradley Cantrell – predstavnik in profesor oddelka krajinske arhitekture na univerzi v Virginiji (UVA)/ ZDA
Moa Carlsson – kandidatka v doktorskem programu arhitekture na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa/ Združeno kraljestvo, ZDA
Matt Choot – arhitekt / ZDA
Nina Granda – arhitektka, urednica in kustosinja / Slovenija
Matevž Granda – arhitekt, urednik / Slovenija 
Ulrika Karlsson – arhitektka / Švedska 
David J Klein – znanstveni raziskovalec in svetovalec na področju nevronskokomputacijskih pristopov / ZDA
Miloš Kosec – arhitekt, urednik in publicist / Združeno kraljestvo, Slovenija
Maj Plemenitaš – izumitelj, raziskovalec in akademik / Združeno kraljestvo, Slovenija
Bika Rebek – arhitektka / Slovenija, Avstrija, ZDA
Marta Vahtar – arhitektka / Slovenija  
 
projektni sodelavci: Ajda Bračič, Lucia Tahan, Andrej Stražišar, Emma Mendel
asistent komisarja: Nikola Pongrac
grafično oblikovanje: Matevž Granda, Benja Pavlin 
oblikovanje razstave: Bika Rebek, Some Place
projekt podpira: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo            
projekt produciral: MAO ‒ Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Zunanje povezave: MAO novice

Vir: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Napovednik.com

Naročite se na email listo Muzej za arhitekturo in oblikovanje:

Zemljevid