Premiki, kontinuiteta, prehajanja in …

zadnje desetletje v stripu

Letos smo si v celjski Galeriji sodobne umetnosti lahko ogledali obsežno pregledno razstavo stripovske ustvarjalnosti v Sloveniji. Od stripa za otroke, avtorskega stripa do stripa v izobraževalne namene. Razstava v režiji Stripburgerja je prikazala vso globino, širino in raznovrstnost domače stripovske ustvarjalnosti ter založništva.

V Galeriji Vodnikove domačije pa bo na ogled izsek stripovske produkcije za odrasle v zadnjem desetletju v Sloveniji. Izpostavili bomo specifike tega desetletja. Kakšne novosti je prineslo to desetletje? Kakšne spremembe v ustvarjalnem procesu so se pojavile in k čemu so prispevale? Kje se kažejo sledovi preteklosti in kakšno vlogo imajo v tem času? Kako se kontinuiteta izraža v tej bližnji preteklosti? Dajo premiki slutiti na kompleksnost projektov in rušenje spon? Ali kontinuiteta prinaša zgolj nadaljevanja starih zgodb ali gre tudi za nadgradnjo? In prehajanja? Iz česa in v kaj? Kaj izstopa v tem desetletju?

Strip na Slovenskem je v zadnjem desetletju ohranil svojo izvirnost v zgodbi in likovnem pristopu, kar je bila njegova značilnost v preteklih desetletjih. Vendar smo v tem desetletju zaznali nekaj novih pojavov, ki so za vedno pustili svoj pečat. Če so prejšnje pregledne razstave prikazovale stripavtorje kot samosvoje, samostojne, celo asocialne ustvarjalce, je to desetletje zaznamovano s sodelovanji, predvsem v klasični navezavi: tandem pisec/scenarist in risar. Do pobud je v zadnjih letih prihajalo s strani piscev, kar zopet predstavlja novost. Premiki v tandemsko delo so rezultirali v poglobljenih delih, ki so se navezovali na določene družbene pojave oz. osebe, vendar so premiki nastopili tudi v likovnem pristopu. Strip se je, vsaj v nekaj primerih, osvobodil klasičnega stripovskega likovnega izraza, uokvirjenih kadrov. Stripovske zgodbe so doživele svoja nadaljevanja, glavni liki pa so končno zadihali v več epizodah. Sočasno pa se je strip zapletel v komunikacijo z drugimi umetniškimi izrazi. Napajal se je s prozo in poezijo, z ljudskimi pripovedkami, časopisnimi kronikami ter postal izobraževalno orodje. Kot tak se je pretihotapil v muzeje, kjer je nastopal tudi kot del sodobne umetnosti. Iz medmrežja je preskočil na papir, kot da zanj ne veljajo pravila tehničnega razvoja, se prelevil v sitotiskano grafiko, kipe, igro in uporabne pripomočke ter se resno spogledoval s teorijo. Da bi dokazal odprtost možnosti, je naredil tudi dva preskoka v glasbo in nazaj.

In ključno, izven vseh teh glavnih tokov oz. pojavov, tudi tokrat ostajajo tisti nepopredalčkani avtorji, samosvojci, ki se ne ozirajo na trende, jih tudi ne soustvarjajo (namensko ali nenamensko), a je njihov strip prav tako nenadomestljiv stripovski dosežek.  

AVTORJI: STRIP: Kaja Avberšek, Primož Bertoncelj, Marko Derganc, Ciril Horjak, Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Matej Kocjan Koco, Tanja Komadina, David Krančan, Primož Krašna, Tomaž Lavrič, Izar Lunaček, Martin Ramoveš, Gašper Rus, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić, Damijan Sovec, Damijan Stepančič, Matej Stupica, Andrej Štular, SKULPTURE: Marko A. Kovačič, Rok Mohar

Zunanje povezave: StripburgerTinta, festival stripa

Vir: Strip Core / Forum Ljubljana, Napovednik.com

Naročite se na email listo Strip Core / Forum Ljubljana:

Zemljevid