Oranžni 8 in izven - Juventus senectutis 8

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije
Zbor SNG Maribor
dirigent Theodor Guschlbauer
Petra Froese sopran
Nuška Drašček Rojko alt
Domagoj Dorotić tenor 
Marko Fink bas

Anton Bruckner: 
Simfonija št. 9 v d-molu, WAB 109
Te Deum v C-duru, WAB 45

Nedokončana Brucknerjeva Deveta  je odraz usode, ki je skladatelju preprečila dopolnitev opusa, pa čeprav je svojo poslednjo skladbo posvetil "ljubemu Bogu" in čeprav si je drznil izreči, da upa, da mu pero ne bo odvzeto, dokler simfonija ne bo končana.

Uspel je dokončati prve tri stavke, a tudi ti trije so dokončno sprejeto verzijo dobili šele po drugi svetovni vojni, kajti znanstvena rekonstrukcija rokopisa v začetku tridesetih se je uveljavila šele s Karajanovim in Walterjevim posnetkom iz zgodnjih petdesetih.

Dvajseto stoletje in naš čas pa pri Brucknerju cenita predvsem njegov nekonformizem, ki se je napajal iz popolnoma netipičnega razvoja od podeželskega učitelja in organista, prek orgelskega mojstra v mogočnem avguštinskem samostanu sv. Florijana pri Linzu, do profesorja glasbene teorije na dunajskem konservatoriju in tudi cenjenega in odlikovanega glasbenika – četudi zelo posebnega tako v načinu življenja kot glasbenega snovanja, ki je bil na kompleksen način pred svojim časom.

S svojo globoko religioznostjo in značajsko skromnostjo pa je bil tudi osebnostno povsem drugačen od romantičnih genijev. To naravnost pove tudi oznaka prvega stavka Devete: "Feierlich. Misterioso" ("Slavnostno. Skrivnostno."). Oznaka nedokončanega četrtega stavka pa je samo "Misterioso".

Dunajčan Theodor Guschlbauer (1939) je študiral klavir in violončelo ter kasneje dirigiranje pri legendarnih Hansu Swarowskem, Lovru von Matačiću in Herbertu von Karajanu. Njegova dirigentska kariera se je pričela z angažmaji v Ljudski operi na Dunaju in Salzburškem deželnem gledališču, kjer je bil tudi umetniški vodja. Leta 1969 je postal umetniški vodja Opere v Lyonu, leta 1975 pa generalni umetniški vodja v Linzu. Med letoma 1983 in 1997 je bil šef dirigent Strasbourškega filharmoničnega orkestra ter svojo kariero nadaljeval kot umetniški vodja Nemške deželne filharmonije Porenje-Pfalško.

Mlada češka sopranistka Petra Froese je začela s študijem petja v rojstni Pragi. Tam je leta 2014 v sklopu Mednarodnega Mahlerjevega festivala izvajala tudi samospeve Schönberga, Wolfa in Straussa. Dejavna je tako na opernem, kot tudi na koncertnem odru.

Mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko je na Akademijo za glasbo v Ljubljani doštudirala petje pri Matjažu Robavsu. Nastopa na odru Opere SNG Ljubljana in Maribor, pa tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Big bandom RTV Slovenija...

Hrvaški tenorist Domagoj Dorotić je študij solo petja dokončal v razredu Vlatke Oršanić na zagrebški Akademiji za glasbo. Leta 2010 se je pridružil solističnem ansamblu zagrebške Opere. Leta 2015 je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil na otvoritvo 66. Dubrovniških poletnih iger.

V Argentini rojeni slovenski basbaritonist Marko Fink je uspešno mednarodno solistično kariero začel leta 1990 z debijem v salzburški Grossesfestspielhaus. Nastopa v operah, na koncertih in recitalih samospevov v dvoranah po vsem svetu. Njegova bogata diskografija obsega tudi sodelovanja s sestro, mezzosopranistko Bernardo Fink.

 

Vljudno vabljeni!

Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana, T +386 1 24 10 800 

Vstopnice: Modri in Oranžni abonma, Cankarjev dom, Informacijsko središče in prodaja vstopnic: T +386 1 24 17 299/300, F +386 1 24 17 322, E vstopnice@cd-cc.si, tickets@cd-cc.si

Vir: Slovenska filharmonija, Napovednik.com

Naročite se na email listo Slovenska filharmonija:

Zemljevid