Koncert samospevov ob slovenskem kulturnem praznku

  • Kaj: Klasična glasba
  • Kdaj: sreda, 8.2.2017 od 19.30 do 21.30
  • Kje: SNG Opera in balet Ljubljana
  • Prireditelj: Glasbena matica
  • Vstopnina: Informacije in rezervacije ter prodaja vstopnic: Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana

Sabina Cvilak, sopran
Nejc Lavrenčič, klavir

8. 2. 2017, ob 19.30
Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana

Spored:
Hans FLOREY (1931–2013)
Pevcu (France Prešeren)

JOSIP PAVČIČ (1870–1949)
Ženjica (Ferdo Kozak)

ANTON LAJOVIC (1878–1960)
Cveti, cveti rožica (Harambašić – Golar)
Mesec v izbi (Li-Tai-Po, Otto Julius Bierbaum, Oton Župančič)

FRAN SERAFIN VILHAR (1852–1928)
Lastovice (Anton Medved)
Rasti, rasti roža mala (K. Pavletić, prevod neznan)
Nezakonska mati (France Prešeren)

GUSTAV MAHLER (1860–1911)
Fünf Rückertlieder (Friedrich Rückert):
Ich atmet’ einen linden Duft, št. 1
Blicke mir nicht in die Lieder, št. 3
Liebst du um Schönheit, št. 2
Ich bin der Welt abhanden gekomen, št. 4
Um Mitternacht, št. 5

LOJZE LEBIČ (1934)
Štiri Kosovelove pesmi za visoki glas in klavir (Srečko Kosovel):
V somrak zvoni
Tih večer
Opolnoči
Skica na koncertu

RICHARD STRAUSS (1864–1949)
Meinem Kinde, op. 73, št. 3 (Gustav Falke)
Breit’ über meine Haupt, op. 19, št. 2 (Adolf Friedrich, Graf von Schack)
Drei Lieder der Ophelia, op. 67 (William Shakespeare):
Wie erkenn ich mein Treulieb vor andern nun, št. 1
Guten Morgen, ‘s ist Sankt Valentinstag, št. 2
Sie trugen ihn auf der Bahre bloss, št. 3
Allerseelen, op. 10, št. 8 (Hermann von Gilm zu Rosenegg)
Schlechtes Wetter, op. 69, št. 5 (Heinrich Heine)
Befreit, op. 39, št. 4 (Richard Fedor Leopold Dehmel)

Sabina Cvilak je operna pevka, ki deluje doma in v mednarodnem prostoru. S svojim mojstrstvom in pojavnostjo prevzame tako najzahtevnejše občinstvo velikih svetovnih odrov kot intimnejše skupine. Njene glasovno perfekcionistično in odrsko celovito izdelane vloge so postale ena najmikavnejših novosti ne le slovenske, ampak tudi svetovne pevske kulture.

Po koncertih v londonskem Barbican Centru in newyorškem Avery Fishery Hall je nastopila z odmevnimi koncerti ob jubileju Benjamina Brittna z Vojnim rekviemom tudi v Madridu,  Parizu, v izjemni Kitara Hall v Sapporu,  bruseljskem Bozarju in znameniti londonski Royal Albert Hall ob spremljavi London Symphony Orchestra, BBC London, National Spanish Orchestra in drugimi.

Nastopila je v nekaterih najbolj poznanih opernih hišah, koncertnih dvoranah in festivalih. Kot koncertna pevka je sodelovala še z Dunajsko filharmonijo, filharmonijami Dresdna, Monte Carla, Bergna, Bratislave, Lillea, Zagreba, Beograda, Vilne, Carigrada in Edinburgha, s Kraljevim Škotskim orkestrom, Londonskim simfoničnim orkestrom, Belgijskim nacionalnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z orkestrom Hong Kong Sinfonietta, s Camerato Salzburg ter Francoskim nacionalnim orkestrom. Še posebej je treba omeniti sodelovanje z Orkestrom Slovenske filharmonije.

Študij petja je z odliko končala v Gradcu. Pozornost širše javnosti je pritegnila takoj po diplomi z debijem na Dunajskih slavnostnih tednih v Blochovi operi Macbeth. V sezoni 2004/2005 je bila tudi štipendistka Karajanovega sklada in članica Dunajske državne opere.

Nemalokrat jo kritiki označujejo za vodilni lirični sopran v svetovnem merilu, to pa vedno znova potrjuje s širokim naborom vlog, ki se gibljejo od železnega opernega repertoarja do sodobnejših stvaritev in koncertnih nastopov. Številne izjemne kritike je dobila kot Mimi v operi La Bohème, Liu v Turandot, Desdemona v Otellu, Nedda v Glumačih, Marženka v Prodani nevesti, Fiordiligi v Cosi fan tutte, Marjetica v Faustu, Thais v istomenski Massnejevi operi, Tatjana v Jevgeniju Onjeginu, Kitty v Doctor Atomic, Vittelia v Mozartovem Titusu, Janačkova Katja Kabanova, Blanche v Dialogi Karmeličank in številnih drugih vlogah. V prihodnje jo bomo lahko videli kot Jenufo in v prvih glavnih Wagnerjevih vlogah kot so Sieglinda in Gutruna v ciklu Nibelunški prstan, Elsa v Tannheuserju ter Strussovo Arabello in Salome.

Sabina Cvilak je leta 2009 prejela nagrado Prešernovega sklada, kot članica SNG Opere in baleta Maribor je prejela tudi ugledno priznanje za najkulturnico mesta Maribor.

Pianist Nejc Lavrenčič je študiral pod vodstvom Aleksandra Madžara na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Leta 2012 je magistriral v razredu Jana Michielsa, dve leti za tem pa zaključil še magistrski študij komorne glasbe. Med leti 2010–2014 se je izobraževal in specializiral v interpretaciji samospeva pod vodstvom Uda Reinemanna in njegovih gostujočih mojstrov samospeva (Peter Schreier, Julius Drake, Helmut Deutsch, Mitsuko Shirai, Christianne Stotijn, Hartmut Höll, Ursula Kryger, Konrad Richter, Jascha Nemtsov, Sir Thomas Allen, Maria Bayo, Wolfgang Holzmair, Ann Murray, Sergei Leiferkus, Michiel Tranchant, Jaroslav Mrazek, Joseph Breinl, David Selig and Markus Hadulla). Nejc Lavrenčič je aktiven kot solo pianist, komorni glasbenik in interpret samospeva. Sodeluje z mednarodno priznanimi umetniki kot so Juliette de Massy, Irena Preda, Christianne Stotijn, Håkan Vramsmo, Andrej Zupan, Cristina Segura, Katja Konvalinka, Artur Rožek, Soumaya Hallak, Magdalena Sas, Isabelle Dunlop, Luka Železnik in drugi. Kot pianist se je specializiral za interpretacijo samospeva. Leta 2015 je prejel delovno štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za doprinos k ohranitvi in razvoju interpretacije samospeva v Sloveniji. Snemal je za RTV Slovenija in igral v koncertnih hišah in dvoranah kot so Kennedy Center of Performing Arts v Washingtonu, BOZAR – Palais des beaux-arts v Bruslju, Le Petit Palais v Parizu, v Beograjski filharmoniji, Sant Pau Recinte Modernista in ESMUC – L’Auditori v Barceloni, Freiman Hall v Ottawi, Kleber Hall v Luxemburgu, Mim – Music Instrument Museum v Bruslju, na Kraljevem konservatoriju v Bruslju, v Stainway & Sons Centre v Antwerpnu, v Glasbenem zavodu Zagreb, na Glasbeni matici Zagreb, v SNG Opera in balet Ljubljana, v Unionski dvorani v Mariboru in drugod.

Poleg pedagoškega dela je tudi soustanovitelj in umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem in koncertnega cikla Glas iz davnine v Ljubljani.

Informacije in rezervacije ter prodaja vstopnic:
Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana
pon.–pet.: 10.00–13.00 in 14.00–18.00; sob.: 10.00–13.00 ter uro pred koncertom.

T: 01/241 5959, 241 5960
M: 031/696 600

blagajna@opera.si

Koncert je organiziran v sodelovanju Glasbene matice Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana.

Kulturno umetniški program Glasbene matice Ljubljana sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.

Vir: Glasbena matica, Napovednik.com

Zemljevid