Carmina Slovenica: Balkanika

Avtorica projekta in dirigentka Karmina Šilec

Carmina Slovenica

Janez Dovč, harmonika

Nino Mureškič, tolkala

Človeški glas, povzdignjen v pesem, je mnogo bolj zgovoren kot v govoru. Izhajajoč iz tega globokega spoznanja, uvrščajo ljudstva z Balkana umetnost petja v sam vrh umetniškega izražanja. Njihov genij na tem področju – plod tisočletne zgodbe o solzah in trpljenju – se hrani iz teh korenin in vstopa v drug svet – Bizanc. Tisočletna tradicija balkanskih pesmi je opevala preizkušnje zgodovine, prepojene s krvjo, sledeč nočni mori petih stoletij pod otomanskim jarmom. S tem je bila ta vokalna umetnost, edino svobodno izražanje, dostopno ljudem z Balkana, zaznamovana skozi stoletja.

Na začetku monodične, nato nenavadno diafonične, so te pesmi razvijale svojo lastno polifonijo, ki se je v 20. stoletju srečala z zahodno harmonijo. Nekaj let po vzponu t. i. world music in komercializaciji eksotične dediščine Irske, Skandinavije, Afrike, Daljnega vzhoda in vse Latinske Amerike, na čelu s Kubo, na izbirčnem zahodnem trgu se tudi na tleh južne Evrope vse bolj uveljavlja izvajanje starodavne ljudske glasbene tradicije, ki sublimira glasbene vplive celotnega območja.

Tako ta čudoviti spoj ponujamo današnjim ljubiteljem glasbe: v njem se prepletajo elementi pravljičnega arhaizma, bizantinske liturgije, ljudske pesmi, junaških epov, žalostink … Vse skupaj pa je zlito v resnične dragulje.

In kot dodatek k prejšnjim, neslišanim melodijam, ritmičnim in harmoničnim užitkom, še nekaj več: timbre! – zveneče barve, značilne za pevsko tehniko odprtih glasov, brez vibrata.

Vir: Carmina Slovenica, Napovednik.com

Izpostavljeni ustvarjalci: Carmina Slovenica

Zemljevid