Operna predstava G.Verdi - La Traviata a3

OPERNA PREDSTAVA TRAVIATA

Besedilo je po romanu Dama s kamelijami Alexandra Dumasa napisal Francesco Maria Piave.

Traviata (ital. La Traviata; skreniti s prave poti) je opera v treh dejanjih (štirih slikah) Giuseppeja Verdija. Verdi se je z Dumasovo "Damo s kamelijami" spoznal leta 1852, ko je obiskal Pariz. Skladatelj je hitro spoznal odlike besedila, predvsem njegovo človeško vsebino; zgodba ga je tako prevzela, da je kljub resnim pomislekom, ki so ga imeli njegovi prijatelji, takoj lotil dela in v šestih tednih opero končal.

Glasbeno gledališka predstava oziroma oprni projekt Glasbenega gledališča FIGARO je povzet po Dumasovi drami Dama s kamelijami. Delo (originalu La Dame aux camelias), Zgodba o mladi pariški kurtizani in njeni tragični usodi se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik.

Operna prdstava– s klavirsko spremljavo Traviata je različica Dumasove drame, ki glede na vsebino romana izpolnjuje razpoloženja treh glavnih akterjev predstave in branje vsebine resničnih dogodkov Violettinih pisem prijateljice pianistke Flore. Glavni lik predstave je Violetta, mlada kurtizana, še ne dvajsetletna, je že kot šivilja pritegnila marsikateri moški pogled, nato pa je postala kurtizana, se naučila pisati in brati ter se celo ukvarjala s književnostjo, s katero naj bi prijateljeval sam pisatelj, Alfred Germont, ki je postal njen ljubimec.

Violetta je klub razpadu zveze, katero je povzročil Alfredov oče George Germont, vendar uživala svojo vsakdanjo lahkotno srečo. Vendar pa so dolga leta življenja v pomankanju preveč načela dekletovo zdravje. Klub pomoči grofa Dupola in negi enega najboljših zdravnikov tistih časov, umre leta 1847. Jetika je končala njeno komaj triindvajsetletno življenje.

To najslavnejše Dumasovo delo je bilo pri tedanji oblasti leta 1851 prepovedano zaradi nemoralnosti. šele Dumasov sporazumom z vlado je igri odpr pot do občinstva, ki jo še danes aktualno podoživljajo v mnogih gledališčih, ki govori o nemoči preoblematičnih socialnih razlikah, s katerimi se srečujemo tudi danes in za katere še nimamo jasnega odgovora

Violetta Valéry, kurtizana TATIANA AGUIAR - sopran

Alfred Germont: ŽIGA KASAGIĆ - tenor

George Germont, Alfredov oče: ZDRAVKO PERGER - bariton

Klavirska spremljava: IGOR šVARA

Scena in kostumi: GLASBENO GLEDALIšČE FIGARO

VSEBINA

Pri Violetti v Parizu.

Lepa Violetta je v središču lahkoživega življenja. Potem ko je na videz ozdravela, priredi v svojem elegantnem salonu veliko slavje, ki se ga udeleži tudi mladi plemič Alfred Germont, ki je že dolgo vanjo zaljubljen in se mu zdaj ponudi priložnost, da se ji predstavi in nazdravi. V sosednjih prostorih plešejo, bolna Violetta pa zaostane in Alfred ji prizna svojo naklonjenost. Violetta ga ne razume in ga ne vzame resno, vendar jo Alfred prepriča o svojem resničnem čustvu in Violetta mu podari svojo kamelijo. Mladenič presrečen odide, drugi gostje pa želijo poveseljačiti z Violetto, vendar jih odkloni.

Na deželi.

Violetta je sledila Alfredovi želji, da bi se z njim preselila na podeželje. Tu živita daleč od šumnega sveta le za svojo ljubezen, vendar pa je življenje drago in Alfred porablja samo svojo malo rento. Od sobarice Anine izve, da tudi Violetta zastavlja svoje premoženje, zato odhiti v Pariz, da bi touredil. Medtem pa pride njegov oče, Georg Germont, ki terja od Violette, da se Alfredu odpove, čeprav je spoznal, da Violetta ni šla z Alfredom zavoljo denarja. Violetto gane prošnja nesrečnega starca in privoli v ločitev. Ko se Alfred vrne, jo najde pri pisanju pisma, vendar pa vso resnico spozna šele iz pisemca, ki mu ga je bila Violetta v slovo zapustila. Vendar vse resnice ne izve niti iz poslovilnega pisma, ker mu je Violetta sporočila samo to, da ga zapušča in da se vrača v staro življenje, v Pariz.

Druga slika

Zabava pri Flori.

Pri Flori Bervoix je polno gostov. Sem pride tudi Alfred in hkrati prispe Violetta z baronom Douphalom, ki Violetti prepove spregovoriti z njim. Pri igri s kartami Alfred stalno dobiva, nato pa se ostro sporeče z baronom Douphalom, zato ga Violetta prosi, naj zapusti zabavo. Alfred od ljubosumja, vpričo vse družbe, Violetto surovo žali in ji priigrani denar vrže pred noge. šele ob očetovem svarilu se zave svojega nečastnega dejanja in se skesa. Violetta pa pove, da ji je le ljubezen do Alfreda narekovala razhod z njim.

Violettina spalnica.

Burno življenje in dolga zavratna bolezen sta Violettino zdravje do kraja oslabili. Doktor Grenvil ji prisodi le še nekaj dni življenja. Tudi spravljivo pismo Alfredovega očeta ne more Violette več ozdraviti. Alfred se je med tem dvobojeval z baronom in tako ni več nobene ovire za njuno srečo, vendar je vse prepozno. Alfred in njegov oče, ki se je skesal zaradi svojega dejanja, prihitita k njeni bolniški postelji, a žalostnega konca ne moreta več preprečiti. Obdana od vseh, ki so ji bili nekoč dragi, Violetta izdihne za jetiko.

 

Informacije:

OBČINA ILIRSKA BISTRICA 05 711 23 15

GLASBENO GLEDALIšČE FIGARO 041 645 721

   

Zunanje povezave: www.figaro.si/dogodki

Vir: Figaro d.o.o., Napovednik.com

Zemljevid