Večer intermedijskih umetnosti: Totalka: Umetnici in umetnik umetno o umetnosti

Totalka: Umetnici in umetnik umetno o umetnosti: Irena Tomažin, Leja Jurišić in Igor Štromajer o teoriji ljubezni, davčni zaroti in pregibni ekonomiji. Pogovor o umetniških resnicah bo vodila Semira Osmanagić.

Resnica ni nikoli ena sama, resnice so (vsaj) tri! Irena, Leja in Igor, vsak s svojo zgodbo, svojim pogledom in besedami, ki se bodo zažrle v današnje (ne)prilike v kulturi in družbi. Besedni troboji s krmarko, s pridihom perfomativne improvizacije. Glas, telo, slika, beseda! Totalka, do dna, brez možnosti vračila – vsak zase, vendar vsi trije zelo skupaj. Pogovor bo vodila, usmerjala in občasno tudi motila Semira Osmanagić iz Oddelka za kulturo MOL.

Igor Štromajer ( je medmrežni umetnik, intimni mobilni komunikator in virtualni performer z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih doma in v tujini. Njegov opus zajema več kot sto projektov, ki so bili razstavljeni na več kot stotih razstavah v šestdesetih državah. Štromajer je za svoje delo prejel več nagrad (Moskva, Hamburg, Dresden, Belfort, Madrid, Maribor, Frankfurt), njegovi projekte pa, preko odkupov, v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije (med drugimi Le Centre national d’art et de Culture Georges Pompidou – Musee national d’art moderne v Parizu, Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia v Madridu, Computerfinearts Gallery – net and media art collection v New Yorku, Moderna galerija v Ljubljani in Umetnostna galerija v Mariboru). Kot gostujoči umetnik predava na univerzah in institutih za sodobno umetnost po vsem svetu. Štromajer se ukvarja z raziskavami medmrežne umetnosti, večmedijskimi projekti, distopičnimi emocijami in emocionalnimi stanji, ki izhajajo iz nezmožnosti komunikacije. V svojih delih vzpostavlja strategije brezrazložnega upora ter ponuja neuspešne taktike preseganja politične tesnobe.

Irena Tomažin
Z gledališčem se je začela ukvarjati na Bežigrajski gimnaziji, kjer je delovala v skupini IHT pod mentorstvom Tomaža Štrucla. Ob koncu srednje šole je začela plesati v Studiu Intakt in izpopolnjevala svoje plesno izobraževanje v Plesnem teatru Ljubljana, v izobraževalnih programih Laboratorij, Agon in Emanat, kot tudi po številnih delavnicah v Sloveniji in tujini.
Leta 2001 je naredila svoj plesni prvenec Hitchickove metamorfoze s skladateljem Mitjem Reichenbergom, 2005 pa svoj drugi solo Kaprica, ki je bil osredotočen na glas. Po Kaprici je začela intenzivneje delati na samem glasu. Leta 2006 je naredila predelavo Kaprice za festival Mesto žensk, ki se imenuje (S)pozaba kaprice. Sledili so projekt Kot kaplja dežja v usta molka(2008), za katero je na festivalu Gibanica leta 2009 prejela nagrado; leta 2010 pa Splet okoliščin v sodelovanju z Josephine Evrard. V letu 2012 je naredila svoj četrti solo Okus tišine vedno odmeva.
Mathieu Copeland jo je leta 2011 povabil k projektu Une exposition à être lue v Ženevi (HEAD), kjer je sodelovala pri postavitvi razstave, poučevanju sodelujočih in istoimenski knjigi, v kateri so bile objavljene njene kompozicije za glas in telo. Leta 2013 sta sodelovanje nadaljevala pri projektu Chorégraphier l’exposition, (Ferme du Buisson, Paris), kjer je zopet sodelovala s svojo kompozicijo ter tekstom Prazna mesta glasu (Voice's Empty Spaces).
Od leta 2006 ima solo projekt za glas in diktafone imenovan iT, s katerim gostuje doma in v tujini. V 2011 je naredila zgoščenko Crying games, v produkciji zavoda Atol, z Aldom Ivančičem, s katerim je sodelovala pri Bast Kolektivu in zgoščenki Retinal Circus. V okviru mednarodnega projekta Co-voicings (2013-14) bosta izdala zgoščenko Okus tišine – glasbo iz predstave Okus tišine vedno odmeva. Poučuje tudi redne delavnice z glasom v Ljubljani in v tujini.

Leja Jurišić
Diplomirana pravnica, koreografinja in plesalka. V mladosti se profesionalno ukvarja s športno gimnastiko in 1991 postane jugoslovanska državna prvakinja. Debitira z odmevno solo predstavo R’z’R (2005). Skupaj s Tejo Rebo je soavtorica dueta Med nama (2009), performansa v trajanju Zofa (2010) in predstave Druga svoboda (2013). Njen drugi solo Balet upora je premierno uprizorjen v Tanzquartier Dunaj (2012). Z Jano Menger koreografirata predstavo Pot v Jajce režiserja Sebastijana Horvata (2009). Predstava R’z'R na Gibanici (2005) osvoji posebno nagrado žirije, ki ji sledi domača in mednarodna turneja. Predstava Med nama doživi izreden odmev občinstva, med drugim doseže preko 50.000 Vimeo ogledov. Izbrana je v program Gibanice (2011) ter festival Mladi levi (2011). Performans Zofa je do sedaj uprizorjen več kot 20 krat na številnih festivalih, med drugim je en izmed otvoritvneih performansov U3 – trienala sodobne slovenske umetnosti. Predstava Balet upora je izbrana v program Gibanice (2013). V tandem s Tejo Reba je prejemnica stanovske nagrade Ksenije Hribar, za perspektivni koreografinji. Poleg koreografskega dela Leja Jurišić sodeluje kot plesalka s koreografi in režiserji kot so Meg Stuart, Tim Etchells, Janez Janša in Sebastijan Horvat.

Vir: Trubarjeva hiša literature, Napovednik.com

Zemljevid