Alenka Kham Pičman: Sobivanja - Sarajevo

  • Kaj: Likovna razstava
  • Kdaj: četrtek, 1.12.2011 do sreda, 5.1.2011
  • Kje: Galerija Mestne hiše v Kranju
  • Prireditelj: Norma de Saint Picman

Dialog med racionalnim dojemanjem in liričnim oplemenitenjem motivike opredeljuje ciklus slik na papirju

V likovnem opusu Alenke Kham Pičman pomembno mesto pripada ciklusom vedut in pejsažev, ki jih bolj kot geografska lokacija opredeljujeta umetničino stremljenje k likovnem doživljanju nekega okolja in racionalnemu zajemanju njegovih bistvenih in opredeljujočih motivnih sestavin ter hotenje po razpoloženjski in nedvomno emocionalno pogojeni likovni interpretaciji. Mesta Benetke, Dunaj, Ljubljana, Kranj, kanjon Kokre, kraško arhitekturo in druge motive, ki so harmonično zaživeli na risbah oziroma slikah na papirju, izdelanih v tehniki tuša in barvnih pastelnih svinčnikov, povezuje slikarkina želja po likovnem poistovetenju z okoljem, v katerem poleg njegovega življenjskega utripa vselej prikaže nekatere značilne arhitekturne spomenike (avtorica je namreč arhitektka in akademska slikarka) ter drobne motivne utrinke, ki so jo pritegnili predvsem s svojo vizualno podobo. Zato se na njenih delih racionalni pristop pri upodabljanju urbanih ali krajinskih ambientov vselej preliva v čustveno interpretacijo, ki jo zaslutimo v igrivem šviganju povzemajočih črt s tušem po površini papirja in barvni lestvici, ki ima vse poteze samosvoje, samo za slikarko značilne koloristične preobrazbe motivnega sveta, pri kateri pogosto naletimo na svetlo modro, turkizno, rumeno in rdečo barvo.
Umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Cene Avguštin je poudaril, da slikarsko in grafično ustvarjanje Alenke Kham Pičman poleg oblikovne in razpoloženjske spremlja "močno poetično in morda še v večji meri muzikalno obarvana komponenta" (katalog razstave Alenke Kham Pičman v Cité Internationale des Arts v Parizu oktobra 1986, str. 4). Ta poetična in muzikalna podstat neopazno spreminja eksaktno risbo v povzemajoče skupke linij, ki pričajo o občutljivem sprejemanju motivnih impulzov, motive prekriva s subtilnimi barvnimi koprenami ter jih včasih preoblikuje v likovna sožitja, ki ima na prvi pogled abstraktno-dekorativen značaj.
Dialog med racionalnim dojemanjem in liričnim oplemenitenjem motivike opredeljuje tudi ciklus, ki ga je pobudilo potovanje Alenke Kham Pičman v Sarajevo leta 1998. Tedaj je nastala vrsta skic, dokončno obliko pa je ciklus dobil v letu 2010, ko je Alenka Kham Pičman izdelala 39 del na papirju s tušem in pastelnimi svinčniki. Najobsežnejši sklop 24 del prikazuje motive iz starega mestnega jedra Sarajeva, sedem del je nastalo med ogledom predmestja Pale, logičen sestavni del ciklusa je tudi osem del, ki so nastala na podlagi skiciranja med letalskim poletom v Sarajevo. Prvi sklop motivov prikazuje značilne arhitekturne spomenike muslimanskega obdobja (džamije z vitkimi minareti, Turška kopel, Baščaršija, Most na Plandištu – Rimski most), Akademijo likovnih umetnosti, Narodno in univerzitetno knjižnico, Muzej olimpijskih iger idr. Pri izboru najbolj prepoznavnih vedut Sarajeva je avtorica vsaj na videz mimogrede in brez napora (vendar z veliko mero likovne koncentracije) razrešila vprašanje sožitja dokumentarnega beleženja motiva in njegovega likovno oplemenitenega prikaza. Delež likovne interpretacije, ki zajema analizo, stilizacijo in barvno preoblikovanje, se pri nekaterih motivih stopnjuje. Tako je pri motivih, ki so nastali na Palah, in nekaterih prizorih iz Baščaršije Alenka Kham Pičman želela prikazati predvsem tamkajšnji vsakodnevni utrip, zato so podrobnosti namenoma nepoudarjene. Pri izboru motivov v večkulturnem in z vojnim opustošenjem zaznamovanem mestu je iskala predvsem harmonijo, na katero nas zgovorno opozarja s poimenovanjem podobe katoliške katedrale Srca Jezusovega (Sobivanje – katedrala). Da dela Alenke Kham Pičman nastajajo predvsem na podlagi doživetij, spominov, asociacij, notranjih razpoloženj in stanja duha, pričajo tudi prizora iz botaničnega vrta s cvetočo vegetacijo, pogled na kanjon in strugo reke Miljacke ter avtoričino likovno podoživljanje poleta v Sarajevo, pri katerih je čustveno-doživljajski vzgib temeljito posegel v tok voljnih črt in preoblikoval zunanjo podobo celotnega motiva. Podobno velja tudi za subtilno barvno povrhnjico in prehode v intenzivnosti pastelnih nanosov, ki se s tenkočutno risbo s tušem povezuje v estetsko usklajeno in premišljeno celoto.

dr. Damir Globočnik

Vir: Norma de Saint Picman, Napovednik.com