Anton Pavlovič Čehov: Platonov

  • Kaj: Drama
  • Kdaj: ponedeljek, 19.4.2010 ob 19.30
  • Kje: SNG Drama Ljubljana (Veliki oder)
  • Prireditelj: SNG Drama Ljubljana
Naslov izvirnika: Пьеса без названия

Prva uprizoritev priredbe

Premiera:
17. aprila 2010

Avtor priredbe Vito Taufer
Prevajalec Borut Kraševec
Režiser Vito Taufer
Dramaturginja Darja Dominkuš
Scenograf Žiga Kariž
Kostumografinja Nina Jagodic
Avtor glasbe Andrej Goričar
Lektorica Tatjana Stanič
Oblikovalca luči Pascal Mérat
Asistentka scenografa Barbara Kapelj Osredkar
Asistentka kostumografinje Erna Ostanek


Nastopajo:
Nataša Barbara Gračner - Ana Petróvna Vójniceva, mlada vdova, generalica
Saša Tabaković - Sergéj Pávlovič Vójnicev, sin generala Vojniceva iz prvega zakona
Polona Juh - Sófja Jegórovna, njegova žena
Aleš Valič k.g. - Porfirij Semjónovič Glagóljev 1
Uroš Fürst - Kiril Porfirjevič Glagóljev 2, njegov sin
Valter Dragan - Gerásim Kuzmič Pétrin
Saša Mihelčič - Márja Jefimovna Grékova, dvajsetletno dekle
Andrej Nahtigal - Iván Ivánovič Trilécki, polkovnik v odstavki
Bojan Emeršič - Nikoláj Ivánovič Trilécki, njegov sin, mlad zdravnik
Ivo Ban - Abrám Abrámovič 1, bogat Jud
Tom Ban k.g. - Isák Abrámovič Vengeróvič 2, njegov sin, študent
Jurij Zrnec - Timoféj Gordéjevič Bugróv, trgovec
Marko Mandić - Mihail Vasiljevič Platónov, vaški učitelj
Maša Derganc - Aleksandra Ivánovna (Saša), njegova žena, hči I. I. Trileckega
Tina Vrbnjak - Katja, služabnica Vojnicevih
Andrej Zalesjak AGRFT, Matevž Müller AGRFT, Vito Weis AGRFT - Vasilij, Jákov, Marko

Čehov naj bi dramo, ki je bila odkrita šele v njegovi zapuščini in leta 1923 natisnjena pod naslovom Drama brez naslova, napisal še kot študent medicine. Vsekakor gre za prvo njegovo ohranjeno dramsko delo, ki je zaradi svoje dolžine (v originalu obsega kar 160 tiskanih strani oziroma osem ur odrskega dogajanja) uprizarjano le v obliki različnih avtorskih priredb, največkrat poimenovanih po glavnem liku Platonovu. Čeprav literarna zgodovina to delo v glavnem odpravi kot razvlečeno in nezanimivo, bolj kot dokaz, kako je Čehov kasneje izmojstril svoj odrski izraz, v njem vendar odkriva vse tiste teme, ki jih je kasneje ubesedil v svojih najbolj znanih dramah, npr. v Stričku Vanji, Treh sestrah in Češnjevem vrtu, ki so v režiji Stanislavskega sprožile tudi prelom v dotedanji odrski poetiki. Na slovenskih odrih se je Platonov pojavil dvakrat, leta 1965 v režiji Igorja Pretnarja in leta 1993 v režiji Janeza Pipana.
Drama brez naslova je morda najbolj zanimiva zato, ker gre za nekakšnega "Čehova pred Čehovom". Če sicer za Čehova velja, da ukinja glavnega junaka, oziroma za glavnega junaka svojih dram postavlja "življenje samo", posamezni liki pa so le njegovi ujetniki – kar se kaže v odsotnosti dogajanja, vse je le v podrobno niansiranem razpoloženju –, ima to delo kar nekaj melodramatičnih potez: glavni lik, učitelj Platonov, po svojih besedah srečno poročen, se nekega poletja zaplete v kar nekaj sočasnih ljubezenskih razmerij: z mlado vdovo po generalu Vojnicevu, z lastnico propadajočega posestva ter z ženo njenega sina; iz nekakšne obupane objestnosti pa izziva in osvaja tudi druga dekleta, kar se konča s streljanjem. Vendar gre bolj kot za donjuanovski za hamletovski motiv nezmožnosti odločitve in dejanja odrešitve iz sveta, ki mu vladajo pritlehni pridobitniški interesi in na videz lahkoživa brezskrbnost,v resnici pa izgubljenost ter odsotnost vsakršnega smisla in namena.

Vir: SNG Drama Ljubljana, Napovednik.com