  |
Osvobojeni Gradimo - Delo Osvobaja: Kočevska - Slovenska Sibirija In Goli Otok, Dokumentarna Serija, 1/4 (Vps 19.55) |
|
|
Kdaj: četrtek, 15.5.08 ob 19.55
Kje: Slo 1
|
Avtor in režiser: Slavko Hren
Premierno prihaja na zaslone dokumentarna serija štirih enournih filmov, v katerih avtor in režiser Slavko Hren s številnimi sodelavci raziskuje doslej zastrto zgodovinsko obdobje povojnega prisilnega, poboljševalnega in družbeno koristnega dela v Sloveniji.
ťOsvobojeni gradimoŤ- napis na propagandnem plakatu Janeza Trpina iz leta 1945 je poleg svoje prvotne agitacijske namembnosti že postal simbol zamolčanega represivnega dela slovenske zgodovine od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja, v katerem so v prisilnih taboriščih del življenja kazensko preživeli tisoči Slovencev. Ta zgodovina je zamolčana v zgodovinskih knjigah, šolskih učbenikih, dokumentarnih filmih. Celo krajina in objekti, kjer so bila nekdaj delovna taborišča, so v glavnem očiščeni spomina, brez informativnih tabel ali spominskih obeležij.
Oba napisa- tistega o osvobajajočem delu in osvobojenem graditeljstvu in še mnoge podobne iz seznama bodrilnih parol pa še danes najdemo na izpranih fasadah opuščenih delavnic nekdanjega najbolj zloglasnega jugoslovanskega kazenskega taborišča GOLI OTOK, kjer so bili zaprti tudi mnogi Slovenci. A tudi od tam še ni prišel v javnost noben dokumentarni film, posnet v času delovanja taborišča, samo par neostrih fotografij brez razpoznavnih zapornikov, nekaj avtorskih risb in skic, ki so jih narisali nekdanji kaznjenci desetletja po izpustu, nekaj redkih dokumentov in zdaj tudi že več knjig spominov na jugoslovansko najhujšo komunistično mučilnico. Predvsem nekateri pisatelji so uspeli nadgraditi pričevanjsko pisanje s poglobljenimi spoznanji o uničevalnosti prisilnega delovišča Goli otok, ki je postal simbol največjih stranpoti stalinistov v nekdanji oblastni strukturi jugoslovanske države.
Poleg predstavitve glavnih značilnosti povojnih prisilnih delovnih taborišč pri nas v primerjavi s predvojnimi nacističnimi v Nemčiji in povojnimi v Sibiriji, ki so bila oboja model, po katerem so se zgledovali ťarhitekti ťjugoslovanske kaznovalne politike, je glavna pozornost prvega dela serije namenjena pričevanjem nekdanjih obsojencev, ki so na lastni koži doživeli torturo povojnih delovnih taborišč na Kočevskem. Slovenska Sibirija, kot so jo poimenovali, je bila najgosteje posejana s taborišči, ki so bila ustanovljena že prve mesece po končani svetovni vojni. Takoj so bila prenapolnjena, saj so kazni prisilnega dela množično izrekala tako vojaška kot civilna sodišča. Revolucionarna oblast je prisilno delo uzakonila, obstoj delovnih taborišč pa utemeljevala predvsem s potrebo po prevzgoji obsojencev. V ozadju so bile zaplembe imetja premožnejših in obračun z drugače mislečimi. Metode pa- suženjsko delo in ustrahovanje prebivalstva.
V dokumentarcu sodelujejo poleg pričevalcev, nekdanjih kaznjencev, ki so vsi po vrsti v obnovljenih postopkih pred sodišči konec devetdesetih doživeli oprostitev in rehabilitacijo, zgodovinarji in raziskovalci taboriščnega prisilnega življenja pri nas- dr. Milko Mikola, dr. Božidar Jezernik, Pavel Jamnik in publicist Ive A.Stanič. V naslednjih delih serije se jim bodo pridružili še mnogi, ko bodo osvetljevali neznana poglavja povojne zgodovine, ko so se kazenska taborišča preimenovala v Zavode za prisilno delo in so se jim 1949. pridružila še taborišča za poboljševalno delo in taborišča za družbeno koristno delo. Ekipa bo s kamero obiskala Strnišče pri Ptuju, Maribor, Škofjo Loko, Rajhenburg, Begunje na Gorenjskem, Medvode in seveda mnoge lokacije v Ljubljani, za katere se danes sploh ne ve, da so bila na njih prisilna delovna taborišča s tisoči prisilnih delavcev. Od gradbišč znanstvenih inštitutov, glavne pošte, do stanovanjskih blokov v Savskem naselju.
|
|
 
|
Oglašujte na Napovedniku! |
|
|
Najbolj bran slovenski napovednik - več kot 80.000 uporabnikov!
Več informacij  |
|
Koncert danes že skoraj kultne soul / r'n'b skupine 
Med 14. in 16. oktobrom 2008 bomo na Gospodarskem razstavišču ponovno zgradili pravo mesto mladih. 