Gostilna Pečerič

Gostilna Pečerič 1Povečaj sliko
  • Gostilna Pečerič
    Pod jezom 47
    1000 Ljubljana
  • Telefon: 01/ 256 31 03
  • Email: j.pecaric@pecaric-sp.si
  • Zvrst kuhinje: Razna hrana, Slovenska
Blizu kraja, kjer se stekata Gradaščica in Horjulščica ter se potem po nekaj metrih razcepita, je znameniti viški jez; ta je bil vse do konca šestdesetih let eno najbolj znanih kopališč mestnega in primestnega prebivalstva, zlasti mladih. Tudi struga Gradaščice nad jezom v smeri proti gradu Bokalce in nato naprej proti Polhovem Gradcu je s svojimi tolmuni vsako poletje privabljala posameznike, družine in zaljubljence. Nekaj povsem navadnega so bili kolesarski izleti na to območje, mnogi mladi ljudje in družine so poletni dopust preživljali tam s kopanjem in veliko jih ima kar najlepše spomine na prve ljubezenske izkušnje, ki so si jih pridobivali v tem naravnem, takrat še ne onesnaženem okolju; tudi za ceno enega ali več brencljevih pikov v zadnjo plat...Prav v zadnjih letih tega brezskrbnega poletnega uživanja je blizu jezu Jože Pečarič v domači hiši najprej odprl bife, in sicer 1969. Že čez dve leti je odprl ob bifeju tudi kegljišče, leta 1974 pa bife preuredil v gostilno. V teh letih je bila moda postavljanja kegljišč, rasla so kakor gobe v dežju. To so bila avtomatska kegljišča, k nam pa so jih začeli vpeljevati po avstrijskem vzgledu. V Avstriji je bil ta rekreativni šport vezan na gostilniško dejavnost, v velikem vzponu. Toda vsake reči je enkrat konec, in tako je bilo tudi s kegljišči. Moda kegljanja v gostilnah je začela pojenjavati in Pečaričevi so dovolj hitro dojeli spremembe in se odločili 1987 za novost, ki je bila takorekoč prva v Sloveniji. V tem letu so v prostorih nekdanjega kegljišča odprli biljardni klub z več mizami in priredili tudi prvi državni turnir. Biljard je bil po kegljanju velika moda, novost, oživitev zabave, ki je bila že pred vojno razširjena v mnogih gostilnah in restavracijah. Dejavnost biljardnega kluba so razvijali do leta 1991, tedaj so v prostorih za biljard odprli nočni plesni klub Paradiž kot dodatno ponudbo gostilne.Razvoj gostilne zmeraj prinaša spremembe, enkrat v ureditvi ali namembnosti prostorov, drugič v sami tehnologiji. Tako so leta 1995 plesni klub Paradiž spremenili v novo Baročno dvorano, prenovili gostilniško kuhinjo z vsemi spremljajočimi prostori, del nekdanjega vrta pa preuredili v večji gostinski prostor - restavracijo za približno 70 gostov, ki jo lahko prilagodijo tudi manjšemu številu. Potem je tu še klasični gostilniški prostor za 50 gostov ter bar. V prihodnje naj bi uredili še cca 50 postelj ali prenočišč za goste.Pečariči so sicer Belokranjci, njihov rod izvira iz vasi Čurile. Gostilničarjev oče Jože je bil do upokojitve direktor kmetijske zadruge Barje, sicer pa se vsa družina pogosto poda v belokranjske Vidošiče, kjer imajo družinski vinograd. Za svoja vina so prejeli že več priznanj na Vinski vigredi v Metliki in na sejmu Vino v Ljubljani. Brez naslednikov pa seveda ne gre in tako se gostilničarju Jožetu pridružuje že tretja generacija družine, natančneje sin in izvrsten kuhar Jure Pečarič, ki očetove izkušnje in domačo kulinariko povezuje z mladostno igrivostjo, novimi idejami in izzivi.

Spoštujemo staro kulinariko, kajti to je dota našega naroda, in cenimo življenje, ki se nenehno spreminja, z njim pa tudi gastronomija. Ponudba ljudi se spreminja kakor ljudje sami in njihove navade ter splošni življenski ritem. Jedi prilagajamo letnim časom, ob tem ohranjamo temelj, stalnico ali kulinarično hrbtenico, ki jo sestavljajo ribe, laže pripravljene posamezne vrste mesa z zelenjavnimi dodatki in vegetarijanske jedi. Nove jedi pa se porajajo iz dneva v dan in so pripravljene s spretnimi rokami naših kuharskih mojstrov. V gostilni Pečarič smo prvi med slovenskimi gostilnami vpeljali gobe z ajdovo kašo, jed, ki je danes tudi v mednarodnih kulinaričnih priročnikih uvrščena med najprimernejše - po združitvi dveh skladnih okusov in arom.

Seveda pa vam pripravimo še druge posebnosti hiše; beluši s sirom in smetano, rezanci z beluši in od mesne ponudbe po hišno pripravljeni polži, puranji zrezek z beluši in koruzo, zapečena govedina z artičoko in drugo. Pogoste priloge so artičoke, beluši, koruza, gobe in druga zelenjava. V gostilni smo še pred nekaj leti imeli tudi svojo klavnico, kjer smo izdelovali izvrstne klobase in salame. Vendar, kakor smo že povedali, tudi v prehranjevanju se reči spreminjajo in povpraševanje po teh sicer izvrstnih izdelkih se je zelo zmanjšalo, zato smo klavnico opustili. Od hladnih začetnih jedi ponujamo domačo kuhano šunko s hrenom, kraški pršut z melono in oljkami, divjačinsko salamo in osvežilne salate z morskimi sadeži. S spremembami v prehranjevanju in željah gostov je povezano povečanje povpraševanja po ribjih jedeh. Tako vam pripravimo postrvi po tržaško ali z mandlji, filet morskega lista pa z limonino omako in orehi. Na različne načine pripravimo tudi ostale vrste rib in povsod priljubljene kalamare. Sladokuscem so na voljo škampi na žaru ali v "buzari", rakovi ocvrtki in ocvrti žabji kraki. Posebnost med sladicami so palačinke "Pečarič", domače torte, sadne solate, kupe in sladoled.