Prešernov nagrajenec za leto 2009, akad. slikar in fotograf Zmago Jeraj na pričujoči razstavi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov prvič predstavlja izbor iz najnovejše fotografske produkcije, ki ima zaradi delnih, precedenčnih posegov z računalniškim programom Photoshop v umetnikovem opusu brez dvoma status kuriozuma.
Najpomembnejša nagrada za dosežke v kulturi na Slovenskem je tokrat prišla v roke likovnemu umetniku, čigar neprestano raziskujoča ustvarjalna osebnost, tako na področju slikarstva, risbe in grafike kot tudi scenografije in fotografije, se nikoli ni podrejala tej ali oni trenutno aktualni slogovni usmeritvi, marveč je iz vidika outsiderja sama odrejala principe vedno drugačne, a zmeraj prepoznavne ekspresivne figuralike, dosegajoč hkrati uspehe na vsega vajeni mednarodni likovni sceni.
O umetnikovi ustvarjalni fleksibilnosti pričajo tudi najnovejša dela, kot so psihološko poglobljen doprsni portret prof. dr. ing. Miha Tišlerja, po naročilu Univerze v Ljubljani, abstraktno zasnovana, ekspresivno razgibana slovenska trobojnica s simboli Iustitiae v obliki triptiha za nove prostore Okrajnega sodišča v Mariboru, intimna krajina s središčno umeščenim drevesom, ustvarjena brez značilne jerajevske ekspresivno vibrirajoče linijske poteze z netipično ugaslim koloritom, in ne nazadnje pričujoče "študije" v tehniki digitalne foto-grafike na Ilfordovem grobozrnatem papirju manjšega formata, vključno z neobdelanimi barvnimi posnetki na običajnem svetlečem fotografskem papirju večjega formata.
Zmago Jeraj doživlja fotografijo izključno kot eno od tehnik likovnega izražanja, s pomočjo katere lahko zabeleži podobe vsakdana, bodisi z dokumentarnim ali izpovednim značajem, velikokrat pa tudi v smislu pripravljalnih skic za slikarske upodobitve. Umetnikovi priljubljeni motiviki krajina in veduta se pojavljata tako v fotografijah kot tudi likovnih delih v klasičnih tehnikah, pri čemer se urbanizirana okolja pogosto prepletajo z naravo, še posebej v intimnih izrezih dvorišč z vrtovi, parkih s klopcami, mestnih drevoredih ipd. Četudi je Jeraj večino novejšega fotografskega opusa posnel v domačem Mariboru in okolici, še posebej na Piramidi, Kalvariji, Mestnem parku in mestnih ulicah, celo neposredno iz lastnega stanovanja, si je prizadeval ohraniti anonimnost ali bolje univerzalnost prizorišč, v skladu s svetovljanskim pogledom na svet. Posebej dramatično učinkujejo nočni prizori s skrivnostno, a hkrati domačnost izžarevajočo razsvetljavo. Človeška figura praviloma nastopa osamljena, pogosto na odhodu, obrnjena s hrbtom proti objektivu, ali pa je viden le kakšen detajl zakritega telesa. Izjema so kompleksnejše kompozicije Jeraju priljubljenih maškar, ki jih je že pred leti predstavil v samostojnem ciklu Krivoustnežev in jih kontinuirano fotografira vse do danes. Maškare so tudi edini (sicer etnografski) motiv, ki ga najdemo izključno v umetnikovem fotografskem opusu. Kot redkost na sodobni domači likovni sceni lahko omenimo Jerajevo zanimanje za tehnične pridobitve civilizacije, kot so vlaki, avtomobili (tudi kolesa), letala, žerjavi ipd, predstavljajoč nepogrešljive sestavine urbaniziranega okolja, s katerimi človek sooblikuje naravo. "Uspehe" urbanizacije rad dokumentira v serijah posnetkov rastočih stavbnih kompleksov z aluzijo na razvijajoč se živ organizem.
Pridobitve moderne tehnike v smislu digitalnih medijev pa Jeraj slednjič uvršča tudi med svoja likovna orodja, saj mu računalnik omogoča preoblikovanje, dodelavo ali montažo fotografskih upodobitev v še izrazitejšo likovno podobo foto-grafik. Tako lahko srečamo v "klasičnih" umetnikovih motivih nenadejano prisotnost kiča, kot so figurice goril in mačk ali kakšnega lebdečega angelčka, seveda pa se poigrava tudi s koloritom, osvetlitvijo, sfumaturami, konturami, z risarskim, ploskovitim ali slikovitim izrazom ipd.
Priložnostna februarska razstava v Galeriji ZDSLU, posvečena prejemu Prešernove nagrade, je za poznavalce Jerajeve umetnosti po eni strani dokajšnje presenečenje, po drugi pa vnovični dokaz umetnikove neprestane evolucije, ki tudi "post festum" napoveduje nove, drugačne stvaritve.


Mario Berdič

Vir: Napovednik.com, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov