Upodobitve povedk s Kozjanskega razstavljajo ilustratorji:
Marjeta Cvetko, Milan Erič, Dušan Muc, Radko Oketič, Kiki Omerzel, Erika Omerzel Vujić, Silvan Omerzu, Živa Pahor, Mirna Pavlovec, Andreja Peklar, Arjan Pregl, Marija Prelog, Petra Preželj, Daša Simčič, Zagorka Simić, Alenka Vidrgar.
Med Fajsovo bukvo in Küšarjovim bregom, od pajcekov do Perkmandlca
Sekcija ilustratorjev pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov letos že tretjič omogoga svojim članom, da razstavijo svoja dela brez komercialnih ali selektorskih omejitev in pritiskov, ki so sicer stalen in odločujoč dejavnik na tem prodroju
likovnega. Takšno vabilo omogoča avtorjem in avtoricam kreativno svobodo in vzpodbuja medsebojni dialog.
Po prvem poiskusu leta 2006 se je že na lanski razstavi izoblikovala ideja, da likovniki ilustratorji sodelujejo s svojimi deli na izbrano temo. Lani so bile to uganke, letos pa je organizator dogodka, Dušan Muc, člane privabil in izzval z desetimi povedkami
s Kozjanskega, med katerimi so lahko izbrali eno ali dve in jih ilustrirali kot so sami želeli.
Povedke so izbor iz zbranega etnografskega gradiva v diplomski nalogi Špele Pepevnik(mentorica Marija Stanonik). Ustno izročilo pripovedovalcev s Kozjanskega je zapisano v narečnem zapisu in bralca dobesedno prestavi iz udobnega urbanega naslonjača v ruralno stvarnost gričevnatega Kozjanskega, kjer je čas neprimerljivo
bolj relativen. Preteklo in sodobno se v tem magijskem okolju združujeta ter prepletata v razumevanje sveta, ki sodobnim meščanom in predmeščanom postaja vse bolj tuje, še posebej, če ni prevedeno v diznijevsko pravljični jezik, ki ga je potošniška družba proizvedla prav za vzgojo novih malih potrošnikov.
Povedke s Kozjanskega so namenjene tistim, ki jih razburljivo, nerealno, ruralno in pritegnjeno iz nekega drugega časa še vedno vznemirja in zanima. Takšno gradivo je izjemen izziv tudi za ilustratorje, saj je knjižna ilustracija pogosto zlorabljena za sladkobne ponenostavitve sveta in vzgojo nepoblematičnih in nekritičnih potrošnikov.Zato so se ilustratorji na odzvali v velikem številu. Šestnajst jih je pripravilo svoje vizualne komentarje k ponujenim besedilom.
Dialog, ki se je vspostavil z izzivom organizatorja avtorjem s ponudbo teh nenavadnih neliterarnih besedil in odgovor ilustratorjev nanj, je največji čar te razstave. Pred gledalcem se odpre paleta del, ki razkrije bogastvo in raznolikost pristopov in osebnosti.
S svojim izborom povedke in načinom interpretacije vsak avtor in avtorica na popolnoma samosvoj način poustvarja preprosto zgodbo in jo nadgrajuje v likovno delo. Posebnost tokratnega ilustratorskega dela je zagotovo tudi v tem, da je interakcija med vizualnim in literarnim tokrat drugačna, saj so besedila neliterarna, obenem
pa prav zaradi svoje prvinskosti pred avtorje postavljajo še večje zahteve.
Nekateri so se lotili zanimive naloge na šaljiv način, saj je marsikatero izmed besedil zabavno, včasih tudi zaradi posebnega, narečnega jezika. Drugi so želeli ujeti občutek verizma, ki jih takšni zapisi vzbudijo v nas, vrnitev k prvinski pristnosti. Tretje pa je vznemirila grozljivost in občutek strahu, ki je obvezni spremljevalec ljudskega pripovedništva, saj ustvarja dramatično vzdušje.
Nekatere avtorje odlikuje preprosta in učinkovita rešitev (npr. Silvan Omerzu), drugi pa s skrbnimi detajli izgradijo ambient (npr. Marjeta Cvetko, Kiki Omerzel). Med ilustracijami najdemo realistične vedute (npr. samostan Olimje na ilustraciji Milana Eriča ali skala Žličar pri Andreji Peklar) in fantastične dodatke (leteči prašički
Arijana Pregla), groteskne podobe (Radko Oketič) in prijazno ljubke like (Zagorka Simić). Ilustratorski originali pa so lahko tudi tridimenzionalni (kolaž Žive Pahor ali celo kip Alenke Vidrgar).
Razstava ponuja razmislek in izziv vsakemu ljubitelju ilustracije, saj omogoča gledalcu podoživeti ustvarjalni postopek, vlogo osebnega izbora in individualno odzivanje na ponujeno besedilo, ne navsezadnje brez pritiska urednikov in prodajalcev.
Tanja Mastnak
Vir: Napovednik.com, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov