  |
Razstava Lubi Slovenci ... Nacionalni poudarki v sodobni slovenski likovni umetnosti |
|
|
Kaj: Likovna razstava
Kdaj: pet, 10.10.
ob 19.00 do sob, 8.11.
Kje: Velenje
|
| Razstava je posvečena 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja |
Razstavo je pripravilo Slovensko društvo likovnih kritikov v sodelovanju z Galerijo Velenje. Na ogled bo v Galeriji Velenje.
Vstop prost.
S svojimi deli se bo predstavilo 30 avtorjev, ki jih je izbralo 12 likovnih kritikov:
Mario Berdič: Bogdan Čobal
Damir Globočnik: Franc Bešter, Živko Kladnik
Boris Gorupič: Marko Lipuš, Meta Krese
Milena Koren Božiček: Peter Matko, Uroš Potočnik, Alojz Zavolovšek
Jernej Kožar: Jaša, Mladen Stropnik, Metka Zupanič
Primož Lampič: Eclipse, Irwin, Barbara Jakše Jeršič in Stane Jeršič
Vasja Nagy: Irena Brunec-TĂŠbi, Sebastjan Leban in Staš Kleindienst, Gani Llalloshi
Franc Obal: Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer
Tatjana Pregl Kobe: Jože Ciuha, Iztok Osojnik, Maksim Sedej ml.
Sarival Sosič: Bojan Fatur, Boštjan Potokar, Drago Vit Rozman
Alenka Trebušak: Polona Maher, Samo, Tomaž Tomažin
Milena Zlatar: Naca Rojnik
Izjava:
Minilo je več kot stoletje odkar so leta 1904 v galeriji Miethke na Dunaju razstavljali svoja dela slovenski impresionisti Rihard Jakopič, Matej Sternen, Ivan Grohar in Matija Jama. Razstava velja za prvo javno afirmacijo slovenske narodne duše ali bolje rečeno šlo je za prvi prikaz prizadevanja po narodnem izrazu. Ob razstavi je pisatelj Ivan Cankar zapisal, da narodna umetnost ni odvisna od zunanje snovi, da je odvisna komaj od motiva in da je odvisna v prvi vrsti od občutja, odÂŤ štimungeÂŤ, ki je lastna samo slovenskemu umetniku in drugemu nikomur: ÂťResničen umetnik poje, piše, slika, modelira čisto nezavedno iz duše svojega naroda in svojega časaÂŤ (ÂťNaši umetnikiÂŤ, Slovenski narod, 24.3.1910).
Danes si lahko ponovno zastavimo vprašanje ali tovrstne oznake slovenskega impresionizma lahko še veljajo za identiteto v evropskem slikarstvu. Dejstvo je, da si brez njih ne moremo predstavljati slikarske subjektivitete znotraj multimedijskih poskusov globalizacije slogovnih usmeritev postmoderne, vendar pa obrazca, s pomočjo katerega bi lahko prepoznali zanesljive slovenske poteze nekega likovnega dela ali smeri, ne poznamo. Če bi se podobno kot Werner Hofmann (W. Hofmann, Wie deutsch ist die deutsche Kunst? Eine Streitschrift, Leipzig 1999) vprašali, v kolikšni meri ÂťslovenskaÂŤ je slovenska umetnost, kaj ji daje slovenski značaj, bi lahko dobili kopico različnih odgovorov. Pri ugotavljanju, kdaj je neko likovno delo odložilo svojo splošno srednjeevropsko obleko in se odelo v nacionalne barve, bi bilo potrebno upoštevati kopico dejavnikov, ki imajo lahko bolj ali manj poudarjeno vlogo (motiv, tradicija, topografski poudarki, forma, likovna interpretacija, likovna organizacija, barvna skala in harmonija âEURŚ). Med dejavnike pa lahko še vedno nedvomno uvrstimo poskuse likovno-analitičnega vpogleda v mentalno stanje slovenske družbe, ki jih najpogosteje srečamo pri narativnosti zavezanih slikarjih, kiparjih, ilustratorjih, likovnih satirikih in drugih avtorjih, ki likovno delovanje razumejo kot obliko refleksije dogajanj v neposrednem okolju.
Vir: Napovednik.com, Velenje
Za seznam vseh aktualnih dogodkov prireditelja Velenje kliknite tukaj. |
|
|
Oglašujte na Napovedniku! |
|
|
Najbolj bran slovenski napovednik - več kot 80.000 uporabnikov!
Več informacij  |
|
praznovanje 10-letke kolektiva RDYO DJs v Klubu K4 ob 20-letki Kluba 
